|  Harmonija, sreča, mir, radost, modrost…se v človeka naselijo, ko ugotovi, da je Bog zanj pomemben! Ko spoznamo človeka, ki je poln življenja in ljubezni, človeka, ki sije, vedno ugotovimo, da je zanj Bog pomemben in juhej kako je za druge takšen človek pomemben!
Nobenega drugega izvira življenja, miru, sreče in veselja ni kot edino v Bogu. Če ga kdo najde kje drugje naj mi prosim takoj, takoj sporoči, kajti ta drugi izvir iščem že 12 let.
V kakršni koli stiski ali težavi se znajdemo je najbolj učinkovito, da se obrnemo na svojega Stvarnika, ki nas res pozna. Zdravnik nas ne pozna, da bi nas ozdravil. Danes mnogi nemočni zaradi bolezni, nezdravega življenja umirajo že pri 50 letih in prej, število samomorov raste iz leta v leto…
Mi verujemo v Boga, ki se zanima za naše težave, ki je naš Rešitelj in skala in ki odgovarja na naše molitve, ker je živ. Nietzche je dejal: "Bog je mrtev". In Božji nasprotnik hoče v to prepričati nas. Na srečo pa mi verujemo Jezusu Kristusu, ki je rekel: "..., kolikor bolj bo nebeški oče dajal dobre darove tem, ki ga prosijo (Mt 7,11)." Na številnih mestih v evangeliju nas Jezus vabi, naj z zaupanjem prosimo, kajti prejeli bomo!
Vzemimo Boga resno, takšnega kot je v resnici – močnega Stvarnika in Vodnika, Odrešenika in Zmagovalca nad zlom, ki se bohotivi okrog nas!
Če hočemo napredovati in rasti v življenski polnosti, moramo sodelovati z Božjo milostjo. Vsebina božičnih praznikov, na katere nas adventni čas pripravlja je dejstvo, da se je Bog prvi sklonil k človeku in da smo vsi veliki obdarovanci in tisti, ki smo vse zastonj dobili!
Bog je dobro delo v nas začel – seme je vrženo v njive naših src. Iz Njega, zaradi Njega in Zanj živimo. Od nas je odvisno, kakšen sad bo seme našega življenja obrodilo. Pri svojem obdelovanju srca se imamo kaj kmalu za zrele in izoblikovane ljudi. Resnica pa je, da nismo uresničeni niti kot ljudje, še manj pa kot kristjani. Vsak dan, ki ga dočakamo, je dar, obenem pa tudi naloga. Je kakor prazen list papirja, ki ga dobijo učenci, ko pišejo šolsko nalogo. Nanj moramo s svojimi deli "napisati prosti spis". Napišimo si dober spis, da bomo z njim zadovoljni. Pustimo, da nam misli in stavke šepeta Bog in Njegova ljubezen, ki nam je dala najprej to nekajletno in potem večno življenje v Očetovi polnosti, svetlobi in sreči!
Človeštvo je hotelo iz svojega slovarja vreči
eno besedo: Bog – in zdaj se družba trese v svojih temeljih. (Louis Veuillot)
Rojstna ura človeške svobode je ura srečanja z Bogom. (Alfred Delp)
|
NE ZAMUDITE
Kje naj dobim življenjsko moč, ljubezen, smisel
Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 27. april 2008 @ 02:44 CEST
Ni mi sicer znano, kdo piše članke, ki so podpisani kot Pozitivke zato vas direkt vprašam glede naslednjih vrstic:
Nobenega drugega izvira življenja, miru, sreče in veselja ni kot edino v Bogu. Če ga kdo najde kje drugje naj mi prosim takoj, takoj sporoči, kajti ta drugi izvir iščem že 12 let.
Mogoče napaka pri pisanju al razmišljanju? Je mogoče oblika zafrnkancije kot saj ni drugje izvira pač je le vržena kost?
Al je mišljeno dobesedno?
Upam, da ni, ker, če je, je pisec zmeden, sploh ni prepričan v napisano, pač piše kar tjavdan, mogoče celo zaradi lepšega, da se prikaže kar v resnici ni.
Kar tak vam povem, kdor se enkrat zave, se zave za evik. Mogoče težko razumljivo? Vera, bilo kakšna, ko se je zaveš, da verjameš vanjo, je zate resnica. Kakšen si v resnici pa se zaveš po globljem preučevanju samega sebe.
Resnica je zelo otipljiva kot tudi laž. Ko se človek zave te stvarnosti, da obstaja resnična laž, potem gleda na življenje iz perspektive, da ni vse zlato kar se sveti.
Oseben pogled pač zato lepo prosim brez zamere.
Lep pozdrav