V zadnjih letih čedalje pogosteje naletimo na pojme, ki se sklicujejo na 'odprtost'. Verjetno nam je poznan pojem 'open source', ki pri programski opremi pomeni, da je izvorna koda dostopna vsakomur, da lahko posega vanjo ter jo posreduje naprej. Ena od pomembnejših lastnosti je možnost spreminjanja in popravljanja kode.

Druga čedalje pogosteje uporabljana besedna zveza je 'odprta družba'. Po filozofu Henriju Bergsonu, ki je prvi uporabil pojem, se le-ta nanaša na družbo, kjer je vlada odzivna in strpna, politični mehanizmi pa transparentni in prilagodljivi. Država nima skrivnosti pred javnostjo, je nediktaturna družba, kjer imajo vsi pravico vedeti vse. Temelja odprte družbe sta politična svoboda in človekove pravice. (Več o tem kakšna bi naj bila odprta družba v opombi.*)

Kaj ima z vsem tem opraviti denar?

Če želimo vzpostaviti čimbolj odprto družbo, je potrebno da je čim več vidikov družbe 'odprtih'. In kot vedno znova poudarjam, je eden od ključnih elementov današnje družbe denar. Denar, kot ga uporabljamo danes, pa je vse prej kot 'svoboden'.

V zgodovini zahodnega sveta so se razvili monopoli valut, katere hkrati opravljajo vlogo menjalnega sredstva in sredstva varčevanja (ti dve vlogi si lahko medsebojno nasprotujeta). Glavne značilnosti tega konvencionalnega denarja so**:
1. ustvarja ga globalna hierarhija, kjer države v razvoju nimajo možnosti vplivanja na pravila
2. na nacionalni ravni je uveljavljen s pomočjo hierarhije, pod oblastjo centralne banke
3. obresti spodbujajo kopičenje in koncentracijo bogastva – s posledico, da za znaten del družbe sredstvo menjave ostaja nezadostno
4. redkost ('scarcity') denarja spodbuja tekmovalnost med njegovimi uporabniki.

Denarni sistemi so dandanes torej vsiljeni monopoli centraliziranih valut, ki so osnovani na redkosti oz. pomanjkanju. Take valute, poleg učinkov naštetih zgoraj in v opombi, tudi vplivajo na to, da so gospodarska nihanja še večja, ter uničujejo tkivo skupnosti.

Tak denar s sabo prinaša številne probleme:
- problem količine: videti je, da nihče ne ve, kolikšna količina denarja v obtoku je 'prava' in kako ohraniti ravnotežje
- problem razporeditve: Kje je? Kdo ga ima in kdo nima? Ali je tam, kjer je potreben? (očitno ne)

Povrhu pa smo prepričani, da nimamo druge izbire – pa to preprosto ni res! Zagovorniki alternativnih oblik denarja uporabljajo primerjavo: da ni denarja, ko obstaja delo, ki ga je treba opraviti, je tako, kot da ne bi imeli dovolj (centi)metrov, da bi zgradili hišo. Imamo material, orodje, prostor, čas, znanje in namero – vendar nimamo centimetrov? Zakaj bi bili v pomanjkanju centimetrov; zakaj bi bili v pomanjkanju denarja?

Denar je samo podatek, način, na katerega merimo to, s čimer trgujemo – sam po sebi nima nobene vrednosti.

In – ne glede na to kar mislimo ali kar so nam govorili – izdelamo ga lahko sami. Tak je odprti denar, denar ki ga ustvarijo tisti ljudje, ki ga tudi uporabljajo.


Odprti denar

V angleškem jeziku obstaja izrek: cenimo to, kar lahko izmerimo – in merimo to, kar cenimo.*** Odprti denar je orodje, ki nam pri tem lahko pomaga. Prvo vprašanje, ki se s tem odpre, je: kaj je tisto v naši kulturi in na našem planetu, kar bi morali ceniti, vendar do zdaj nimamo načina tega izmeriti?

Odprti denar je sistem meta-valut: omogoča ustvarjanje številnih novih tipov denarja. Ustvarjanje valute polaga neposredno v roke skupnosti, tako da le-te lahko ustvarjajo sisteme prepoznavanja bogastva s katerimi beležijo različne vrste bogastva, ter jih lahko prilagodijo svojim lastnim potrebam.

Odprti denar je virtualen, ter je neomejen. Tukaj je mogoče karkoli in vse – gre preprosto za oblikovanje sistema beleženja za tiste, ki se dogovorijo, da ga bodo uporabljali. Denar je samo družben dogovor!

Odprti denar ne daje moči enemu človeku čez drugega, temveč samo človeku skupaj z drugim človekom. Prav tako ni monopola. Izdajamo ga sami, kot obljube o povračilu: naš denar je naša beseda.

Osnovna značilnost odprtega denarja je v tem, da ne narekuje, katero novo obliko prepoznavanja bogastva bi naj ljudje uporabljali. Namesto tega zagotavlja osnovne gradnike, ki jih skupnosti lahko same uporabijo za ustvarjanje novih sistemov. Med temi so Lets, Time Banks, barter mreže, sistemi za beleženje ugleda, programi zvestobe za podjetja ipd.

Vendar pa se bo najbolj zanimiva stvar zgodila, ko bodo različne skupnosti uporabile svojo kreativnost in oblikovale nove valute, ki bodo reševale probleme prepoznavanja bogastva, za katere niti še nimamo imen!



Viri:
Marjana Kos: Dancing with Money; magistrska naloga, avgust 2006
http://sl.wikipedia.org/wiki/Odprta_koda
http://en.wikipedia.org/wiki/Open_society
http://www.openmoney.org/top/omanifesto.html
http://openmoney.info/sophia/index.html



* Karl Popper je v svoji knjigi 'Odprta družba in njeni nasprotniki' kot odprto družbo definiral tako, kjer se politični vodje lahko zamenjajo brez prelivanja krvi; kjer so posamezniki postavljeni pred osebne odločitve (v nasprotju z 'magično, plemensko ali kolektivistično' družbo, kjer se posamezniki ravnajo po skupnih pravilih) – poveča se osebna odgovornost in odgovornost za moralne izbire.
Iz Popperjevih zamisli sledi, da mora biti družba odprta za drugačne poglede. V odprti družbi si mora vsak državljan oblikovati svoj lasten pogled na resničnost in to zahteva svobodo mišljenja in izražanja, ter kulturne in pravne institucije, ki to omogočajo. Odprta družba mora tudi biti pluralistična in multikulturna, da bi lahko imela korist od kar največjega možnega števila pogledov na določen problem.
Osnovne značilnosti odprte družbe so humanitarnost, enakost in politična svoboda.


**Razvile so se tudi štiri značilnosti denarja, ki so dandanes skupne vsem nacionalnim valutam. Te značilnosti ostajajo kot lastnosti 'normalnega denarja', o katerih se sploh ne sprašujemo - ki pa imajo globok vpliv na družbo in svet:

1. geografska vezanost na nacionalno državo
nacionalne valute služijo transakcijam med državljani, ki imajo prednost pred tujci – z učinkom da krepijo enotnost znotraj meja države in poudarjajo delitev in ločitev v mednarodnem smislu.
2. ustvarjanje 'iz nič'
vse konvencionalne nacionalne valute v svetu danes so 'fiat' valute****, ki jih ustvari avtoriteta, ki razglasi, da je nekaj edino sredstvo menjave, veljavno za plačilo davkov – torej, edino veljavno plačilno sredstvo
3. izdajanje denarja kot dolg do bank
proces ustvarjanja denarja kot dolgov do bank je v svojem bistvu preprost način kako je bilo ustvarjanje nacionalne valute privatizirano preko zasebnega bančnega sistema; hkrati pa ohranja pritisk na posamezne banke, da si konkurirajo za pologe. Pomemben vidik teh denarnih sistemov je, da ima tak denar vrednost zaradi pomanjkanja (kar je izredno močen dejavnik tekmovalnosti, in deluje nasprotno sodelovanju) glede na njegovo uporabnost.
4. obremenjenost z obrestmi
skupna lastnost vseh teh sistemov je, da aktivno spodbujajo varčevanje v obliki akumuliranja denarja, na primer z zagotavljanjem zaslužka od obresti za denarno varčevanje. Ta denar je koncentriran pri relativno majhni eliti, s stranskim učinkom da sredstvo menjave ostaja nezadostno za znaten del družbe. Obrestne mere tudi spodbujajo kratkoročno gledanje pri investicijah.


*** You treasure what you measure, and you measure what you treasure.


**** Fiat: izvor besede je iz Biblije, kjer se nanaša na božjo sposobnost ustvariti nekaj iz nič (ex nihilo) z močjo besede; prve Božje besede so bile, fiat lux, naj bo luč.