Telesna inteligenca
Pregovor pravi, da zdravnik zdravi, narava pozdravi. Res je tako. Fizično telo namreč ni avto, ki ga mehanik popravi, ko se pokvari. Fizično telo je živo in ima svojo inteligenco, ki mu omogoča, da se zdravi samo. To je sposobnost telesa, da ohranja uravnoteženo stanje, se obnavlja, odstranjuje tuje in poškodovane celice, skratka, zna poskrbeti zase.

Telesna inteligenca nam tudi narekuje, kako naj ravnamo, ko smo bolni, ko nam nečesa manjka. Ko imamo virozo in vročino, instinktivno spremenimo prehrambene navade. Odklanjamo sladko hrano in čutimo, da potrebujemo več tekočine. Podobno velja, ko imamo kakšne druge telesne težave.

Včasih instinktivno sežemo po ravno pravem čaju, zelišču, sadežu, kot bi nevidna inteligenca usmerjala našo roko. To je ista inteligenca, ki bolnemu psu narekuje, da začne jesti določene trave, in zaradi katere začne otrok, ki mu primanjkuje kalcija, jesti omet.

Izvor telesne inteligence

Kje je izvor telesne inteligence? Na prvi pogled bi dejali, da v telesu samem, v telesnih celicah, morda v genetskem zapisu. Vendar, ko sta se ob spočetju prvi dve spolni celici združili ter se začeli deliti in specializirati, kako so celice vedele, kje naj se razvija glava in kje roke? Izvor te inteligence ni samo v genih, temveč v pretanjenem energijskem polju, ki obdaja vsako živo bitje.

Kdor se ukvarja z bioenergijo in tovrstnimi vedami, mu je poznano, da telo obdaja avra ali nekakšno polje. Vendar, kaj je bilo prej, telo ali polje? Je najprej hiša ali prostor? Seveda prostor, hiša je samo zamejen prostor. Enako velja za telo in polje. Ezoterijske vede pravijo, da je bilo najprej nevidno polje, šele potem vidno telo. Nevidno polje pa je tudi izvor inteligence. V polju je energijski vzorec telesa. V njem so tudi energijske silnice, ki usmerjajo delitev celic. Najprej torej nastane urejeno energijsko polje, znotraj njega pa se začne delitev celic v jasen organizem po vzorcu, ki je v nevidnem polju. Izvor telesne inteligence je potemtakem v polju inteligence, ki objema in prežema telo. Telo obdajata pravzaprav dve polji: notranje polje, ki je kakšen decimeter ali dva okoli telesa in mu rečemo biopolje, ter zunanje polje, ki  je široko meter ali dva in mu pravimo avra.

Kako meriti nemerljivo?

Energija obeh polj je neznana. Do neke mere jo je uspelo upodobiti s Kirlianovo fotografijo, pa še ta ni slika notranjega polja, temveč je zgolj stičišče med notranjim poljem in telesom. Če nimamo ustreznega merilca, kako naj potem vemo, ali to polje zares obstaja? So stare ezoterijske vede zgolj ugibale ali resnično poznale globlje nivoje življenja?

Odgovor je bližje, kot si mislimo. Morda še nismo razvili merilnih aparatur za polje inteligence, kar pa ne pomeni, da jih ni razvila narava. Vsaka živa celica je namreč senzor biopolja. To lahko preskuša vsakdo sam. Posadimo semena trave v dva lončka in ju zalivajmo z enako količino vode, le da eno vodo energiziramo z energijo svojega biopolja. Če bodo trave v povprečju hitreje rasle, je to lahko znak, da so se odzvale na bioenergijo, ki smo jim jo posredovali preko vode.

Izvor polja

Če je najprej nevidno polje inteligence in nato vidno telo, kako je potem nastalo polje, kdo ga je ustvaril? Kdo je ustvaril prvo energijsko napetost, ki je nato stimulirala delitev in razvoj celic zarodka? Kje je izvor polja inteligence? Spet se zatečemo k skritim vedam, to je k ezoteriki. Bistvo skritih ved je, da so raziskovale tisto, kar je očem nevidno, kar je onstran fizičnega - pretanjeni svet notranjih energij. Ta svet ima svoj razpon. S svojimi najnižjimi vibracijami sega do fizične materije in je v interakciji z njo. S svojimi najfinejšimi vibracijami pa sega do čiste subjektivnosti ali čiste zavesti. Tej zavesti pravi ezoterika duhovni jaz, duša, duh. Ime tukaj ni pomembno, pomembna je funkcija, ki jo opravlja. Kakšna je?

Duša kot izvor polja inteligence je povezovalno središče. Ima podobno vlogo kot dirigent v orkestru, ki povezuje glasbo orkestra in jo vodi. Je nekakšen ustvarjalec "glasbenega" polja in njegovo vitalno središče. Brez njega izgubi polje svoj notranji red, svojo živo, harmonično dinamiko. Hkrati je duša kot izvor polja tudi središče samozavedanja in samo-osmišljenosti. To je zelo zanimivo. Stvarem, ki jih naredi človek, sam določa smisel. Zato so zgolj mrtvi predmeti, ki sami iz sebe nimajo smisla. Žive stvari, ki so nastale same, pa imajo smisel, ki izvira iz njih samih. Temu lahko rečemo duša - izvir življenjskega smisla, ki prihaja od znotraj.

Pot do zdravja

Imamo torej telo, polje inteligence (ki obdaja in prežema telo) ter izvir polja (ki je sedež osmišljenosti in zavesti). Dokler je telo pod dinamičnim vplivom polja inteligence in dokler je to vezano na svoj izvor, tako dolgo vlada v telesu živo ravnovesje, ki mu pravimo zdravje. Dokler telo brez trenja sledi impulzom polja in polje brez trenja sledi impulzom svojega izvora, tako dolgo je telo odporno, zdravo in vzdržljivo. Ko začenja prihajati do trenj, ko se telo slabše odziva na magnetizem polja ali pa se polje slabše odziva na magnetizem svojega izvora, začenjata slabiti moč in inteligenca telesa. Pričnejo se bolezen in degenerativni procesi. Takrat je čas za zdravljenje.

Tu nastopi zdravnik in vzame pod drobnogled telo. Zdravnik zdravi telo. Zdravnik ne obravnava polja. Če je zelo ortodoksen, bo dejal, da je to mistika - in s tem je zanj zgodba končana. Medicina je stoletja vlagala trud v raziskovanje bolezni telesa in njegovo zdravljenje. Zato je v marsičem zelo dobra in zelo razvita. Vendar zdravi telo. In ker ne pozdravi vsega, ker se bolezen tudi vrača, ker pacient včasih čuti, da so vzroki globlji, išče rešitev tudi pri zdravilcih. Pa smo pri zdravilstvu.

Zdravilec naj bi delal z energijo polja. V osnovi ne zdravi telesa, temveč krepi biopolje telesa, da bi potem to spodbudilo zdravilne procese v telesu. Zdravilec zdravi polje oziroma obnavlja povezanost med poljem in telesom. Če je stik med poljem in telesom ošibel, je tako, kot da telo ni več oblečeno v varovalno in hranilno energijsko polje. Zato nastopijo na tistem mestu degenerativni procesi, kot na primer pri revmi. Če je nekje stik med poljem in telesom preveč intenziven, lahko tam energija preveč stimulira rast celic in nastanejo rašče. Zdravilec skuša uravnovesiti energije v polju in njihovo delovanje na telo.

Včasih nastanejo motnje v polju zaradi slabše povezanosti polja z njegovim izvorom. Zdravilec mora takrat obnavljati stik med poljem in izvorom ter obnoviti življenjski smisel in matrico zdravja v samem polju. Takrat zdravilec obnavlja pacientov stik z dušo. V njem obnavlja stik z dinamično matrico zdravja, ki je v duši. A za to potrebuje kar nekaj izkušenj v delu z energijami, ezoterijsko znanje in predvsem uglašenosti z dušo v sebi samem.

In pot do sreče

Freud je predstavil človeka kot ledeno goro. Ker je večina ledene gore pod vodo, je s tem povedal, da je večina našega življenja spodbujena s tistim, kar je v naši podzavesti: z instinkti, s prvobitnimi nagoni, potlačenimi željami in kompleksi. Dinamiko zdravja in bolezni je predstavil kot konfliktno dinamiko med zapovedmi okolja in željami iz podzavesti. Deloma je to res, vendar je to samo pol resnice.

S stališča ezoterike je človek kot prava gora, gora, na kateri vzhaja sonce. Na njene vrhove še nismo zares stopili. Živimo v dolini in ne poznamo še lepote, svobode in razgledov, ki se odpirajo z višav. Ne vemo še, kaj je to dinamika pretočnega zdravja, uglašenosti na strune lastne duše, osmišljenega življenja in izpolnjenosti s harmonijo, ki prihaja od znotraj. Vendar se učimo. In lahko se še marsikaj naučimo, za kar nam ne bo žal. Ker s tem ne obnavljamo samo zdravja, temveč prebujamo tudi polnino in radost življenja.

Eliksir - zdravilska šola

Vsakdo ima neko količino bioenergijskega potenciala. Ob ustrezni skrbi za pravilen ritem življenja, zdravi prehrani in umirjenem čustvenem življenju, ima vsakdo zadosten biopotencial zase, vitalno energijo pa lahko posreduje tudi drugim, ko jo potrebujejo.

Če ob tem gojimo stik s svojim duhovnim jazom, z dušo, lahko svojo vitalno energijo obogatimo še z dušino prano. Kaj je dušina prana? Tako kot naše telo živi od sončne prane ali vitalne energije sonca, tako tudi duša živi od fine prane, od duhovne vitalne energije. Ta žari v njej in skoznjo kot pretanjena svetloba. Ob redni meditaciji in z ustreznimi vajami se dušina prana prevaja v človekovo avro in bogati, plemeniti njegov biopotencial. Tako kot bi bilo polje inteligence takšnega zdravilca osončeno iz duše in postane bolj pretanjeno, uglašeno in tudi zdravilno. Z vzgojo takšnega zdravilca se ukvarjamo na zdravilski šoli Eliksir.

Zdravilska šola Duhovne univerze - Eliksir je namenjena vsem, ki čutite potrebo po stiku z dušo, z notranjim soncem in željo, da bi pomagali sebi in drugim. To je zdravljenje pod navdihom duše, ki ima modrost o notranjem zdravju, in z njenimi energijami, ki se manifestirajo skozi svetlobo. Vabljeni, da se nam pridružite jeseni, ko bo ponoven vpis.

Primož Škoberne

Vir: www.cdk.si/soutripanje