Pred 12.500 leti je prišlo do menjave magnetnih polov in do potopa Atlantide. Nekateri zemljevidi iz Atlantide so bili ohranjeni v Aleksandrijski knjižnici.  Na Zemlji je tudi 12 točk, kjer so točke icosahedrona in kjer prihaja do izginotij  v druge dimenzije in do časovnih anomalij ( Bermudski trikotnik, Devil Sea na Japonskem, Hawaii.. ).

Ob določenih položajih Sonca, Lune in drugih planetov nastaja na Bermudah točka ničelne gravitacije in dimenzionalna vrata, kjer prihaja do časovnih anomalij, izginotja, levitacije ipd...

Ruski raziskovalci so tem točkam dodali še točke dodecahedrona in dobili matrico kozmične energije na Zemlji. Te točke se ujemajo s tektonskimi prelomnicami, morskimi grebeni, gravitacijskimi anomalijami, strarodavnimi mesti in migracijami živali. Linije mreže tečejo kot reke spiralne energije. V teh točkah nastajajo nevihte, morski vrtinci, močan geomagnetizem, največja in najmanjša količina sončnih žarkov, vulkani, rojstni kraji religij, filozofije, znanosti in umetnosti..

V magnetnem polju imamo pozitivno in negativno polariteto, ki se zamenjata v centru polja. Spiralne energije severnega tečaja se srečajo s spiralnimi energijami južnega tečaja in se prekrivajo. To je področje antigravitacije, kjer silnice zamenjajo smer. To se dogaja v Bermudskem trikotniku in  v Oregon vorteksu.

Zemeljska mreža se transformira, kar je rezultat  višjih frekvenc planetranih ciklusov. Spreminja se iz ene geometrične oblike v drugo. Ko se je super kontinenet Pangea  pred 220 milijoni let razbil, so razpoke nastale  vzdolž linij, ki tvorijo linije tetrahedrona ( piramide ). Nato so se izrazile v planetarnih strukturah oblike kocke in octahedrona. Človeška populacija napreduje v ciklusih 25.920 let ( znanje o teh ciklusih je shranjeno v mitih ), vsakih 75.000 let pa pride do evolucije samega planeta, kar se dogaja zdaj. Z dobo precesije 25.920 let ( ko Zemljina os opiše navidezni krog in se obrne en krog zodiaka ) se natančno ujema tudi solarni ciklus sončnih peg. Ker je Sonce plinasto, se hitreje vrti na ekvatorju kot na tečajih.  Na ekvatorju se Sonce obrne v 26 dneh, na tečajih pa v 37 dneh. Zaradi razlik v rotaciji magnetne sile spročajo energijo v obliki sončnih peg ali izbruhov, ki dosežejo vrhunec vsakih 11 let. Blizu sončnega ekvatorja je območje, kjer so severne in magnetne sile v ravnovesju in to daje naslednjo obliko, ki počasi rotira:

Magnetna pola na Soncu se spremenita vsakih cca 3600 let. Mayi so spremljali te cikluse, ker so v tem času na Zemlji kataklizme. Sončna gravitacijska energija je hkrati tudi hiper dimenzionalna energija. Sončna aktivnost vpliva na zavest ljudi. Hiper dimenzionalno povečanje energij, ko vstopamo v višjo etersko gostoto in višjo svetlobno hitrost pomeni proces vnebovzetja sončnega sistema. Znotraj  Sonca je octahedron harmonija z dvema točkama na severnem in južnem tečaju in z štirimi točkami na ekvatorju. To oblikuje štiripasovno magnetno polje, kar pomeni, da nas Sonce vsak mesec zasipa z različno nabitimi delci.

Pozitivni ionski tokovi povzročajo na Zemlji ekstrovertiranje osebnosti, tokovi negativnih ionov pa introvertnost osebnosti. 8. marca 1989 je Sonce oddajalo velik tok pozitivih delcev protonov, kar je povzročilo motnje v zemeljski magnetni mreži, pojav aure borealis v bolj južnih krajih kot je normalno, motnje v elektičnem sistemu v Kanadi, izpad radijskih in satelitskih povezav...Tako lahko vidimo delovanje oktahedralne geometrije v Soncu, ki se kaže v tokovih pozitivnih in negativnih ionov, ki vplivajo na vreme, magnetno mrežo in zavest ljudi. Sončna energija je neposredno povezana z naših duhovnim razvojem. Neverjetno je, da se solarni ciklus sončnih peg ujema z ciklusom precesije zodiaka, ki oba skupaj določata časovni okvir spremembe dimenzije. To je fizika vnebovzetja. Stari narodi so poznali te velike cikluse in so na mnoge načine posredovali informacije do današnjih dni. 25.920 let dolg ciklus je kot en vdih in izdih Sonca, ki se sklada s pulsiranjem zavestnih delcev. Ob koncih teh ciklusov se zamenjata magnetna pola na Soncu in Zemlji, kot se je to zgodilo pred 84.000 leti, pred 50.000 leti in pred 12.500 leti. Ra pravi  da je pred nami sprememba magnetnih tečajev za 21 stopinj, zaradi prilagajanja na novo energijo četrte gostote zavesti, ki se izliva iz Sonca.

Ko se bližamo koncu 25.920  let dolgega ciklusa in 75.000 let dolgega galaktičnega ciklusa, se na Zemlji spreminjajo t.i. konstante. Med temi t.i. konstantami, ki se zdaj spreminjao, je relativna jakost gravitacijskega polja, ki se meri v enoti gauss. Fosilni ostanki kažejo, da je bila nekoč ta jakost 10 gausov na lestvici od 1 do 10, pred 2000 leti je bila 4 gausse, leta 1998 je bila samo še 0,4 gause in še dalje hitro pada.   Druga konstanta je frekvenca magnetnega polja, ki se meri v hertzih. To je srčni utrip Zemlje, ki je bil 7.8 Hz. Ta vrednost se je povečala na 11.2 HZ. Poleg tega se zelo hitro premika magnetni tečaj, tako da morajo ponovno risati zemljevide letališč za varno pristajanje letal. Temperatura v notranjosti Zemlje se viša, zaradi česar se segrevajo oceani.

 RA je povedal, da bo dimenzionalno spremembo spremljalo nekaj neprijetnosti, zaradi neuravnovešenih energij miselnih oblik človeštva, ki motijo energetske vzorce v spiralnih energijah Zemlje in povzročajo entropijo in segrevanje. Planet se na ta način prilagaja tem motnjam. Znanstvene raziskave so pokazale, da je hitro vrteči se kristalni dodecahedron v središču Zemlje spremenil kot rotacije, kar pomeni, da sta se notranja magnetna pola Zemlje že spremenila in sta sedaj nagnjena pod drugačnim kotom. To bo vplivalo na spremembo magnetnih polov na površini planeta. Magnetni severni tečaj se vse hitreje premika v nov položaj.

Spremembe se dogajajo tudi na Soncu. Od leta 1995 ne morejo ugotoviti položaja sončnega magnetnega severnega in južnega tečaja. Poleg tega je ogromno povečanje solarne korone, protonskih neviht in emisij X- žarkov. SOHO satelit, ki opazuje Sonce, se je zaradi tega v letu 1998 dvakrat pokvaril. Maye so s svojimi koledarji natančno opazovali sončne cikluse. Koledar so delili v 20 dnevne cikluse, v 360 dnevne , v 7200 dnevne in 144.000 dnevne cikluse, ki pa skupaj tvorijo veliki solarni ciklus 25.920 let. Število 260 je bilo zelo sveto za Maye in so mu celo dali ime Tzolkin. Označuje deset rotacij sončnega ekvatorja , ki je osnova za vse cikluse v sončnem sistemu in konjunkcije planetov.( en obrat sončnega ekvatorja traja 26 dni )

Maya koledar se konča 22.12. 2012 in to je datum, ki so ga Francozi izračunali kot začetek Vodnarjeve dobe. Ta datum označuje konec 25.920 let dolgega solarnega ciklusa in 75.000 let dolgega galaktičnega ciklusa. Na ta dan bo prišla Zemlja v poravnanvo z centrom galaksije Mlečna Cesta. Mayi so to imenovali uskladitev z maternico Kozmične Matere Galaksije, kar pomeni novo rojstvo Zemlje. Center Galaksije – ki je črna luknja, je velik izvir kozmične energije in ko bo Zemlja poravnana s tem izvorom,  bomo pod tokom povečane koncentracije energije.

Se nadaljuje

The Shift of the Ages by David Wil*censored*, junij 2000  

Prevod: Radmila Čučak
Original najdete na: http://web.archive.org/web/20020118181115/http:/ascension2000.com/