Pot po kateri hodiš, je le tvoja, tvoja in samo tvoja. Zato ne pričakuj prave pomoči od ljudi ali sopotnikov, kajti le tvoj večni prijatelj, bog, ti lahko prav pomaga. On je tisti, ki te je poslal na to pot, ki ni brezmadežna, ravna in vseskozi svetla. Na to pot te je poslal, da se na njej učiš, bogatiš in si razsvetljuješ svojo dušo.

Dokler boš skromen, preprost, predan in željan učenosti, bo tvoja pot svetla, kot so svetle zvezde na jasnem nočnem nebu. Ne bo se ti treba bati za svojo prihodnost, saj ti bo močna luč kazala pot. A nikar v svoji pomembnosti in vsemogočnosti ne poleti, kajti kmalu bo sledil dan, ko boš svojo zadnjico namakal v luži, kamor boš telebnil.

Nikar tudi ne prehitevaj svojega življenja. Če na križišču poti nisi prepričan, kam, se usedi, spočij, in skušaj začutiti božji namig, da bo tvoje srce vedelo kam. Kajti mnogo poti te vodi do prepadov ali deročih rek.

Vsak popotnik ima na svoji poti svetle dneve in temne noči, a dnevi so z Božjo pomočjo srečnejši in noči svetlejše. Zato ne bodi nezaupljiv do hoje po taki poti - sprejmi resnico, ki nam jo piše sveto pismo. Ni dovolj le beseda sedaj bo drugače. Pomembna je močna volja, da boš svojo pot nadaljeval tako, kot si želiš. Zato si le povezni culo z Božjimi darili na ramo in pot pod noge.

Vedno iščimo čim več luči v sebi in skušajmo to svetlobo izžarevati. Človek brez luči, je kot cvetlica brez cveta ali kot jablana brez jabolk.
www.bisernaogrlica.com