Piše:Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

S prehrano polno antioksidantov se izognemo boleznim in upočasnimo staranje
Uničujočemu delovanju prostih radikalov, ki škodujejo celicam našega organizma ter dopuščajo da zbolimo in se hitreje staramo, se je mogoče upreti z antioksidanti. Več ko jih spravimo v telo, bolj smo varni pred boleznimi. To vemo.

Odslej pa lahko tudi vemo koliko jih imamo v telesu in dejansko nadzorujemo, ali smo si s pravilnim prehranjevanjem in načinom življenja, pa tudi s prehranskimi dopolnili, ustvarili boljše pogoje za zdravje.

Antioksidativno zaščito je mogoče poslej tudi v Sloveniji meriti z biofotonskim skenerjem. Ta je v rokah mariborskega zdravnika, anesteziologa Borisa Rižnarja*, ki se je predvsem zaradi varovanja lastnega zdravja posvetil antioksidantom in njihovemu merjenju v telesu.

Borisu Rižnarju je po očetovi liniji pomrlo za rakom kar nekaj sorodnikov. Odločil se je, da se bo pred boleznijo, ki glede na dedno zasnovo lahko ogrozi tudi njega, branil z antioksidanti. Današnje vedenje o takšni zaščiti pred boleznijo je znanstveno podprto in sprejeto v medicini, znana so tudi merila, ki določajo, koliko antioksidantov pomeni dobro zaščito. Pogovarjali smo se z njim, da bi bila sodobna skrb za zdravje in upočasnjeno staranje dosegljiva tudi bralcem naše revije.

Kaj je biofotonski skener?
Je naprava za ugotavljanje antioksidativne zaščite, sestavljena iz dveh delov. Iz enote, ki v podkožje oddaja modri energijsko šibak laserski žarek, ter računalniškega programa, ki iz prestreženih zelenkastih fotonov, ki jih modri laserski žarek vzbudi v karotenoidih v podkožju dlani. Biofotonski skener zazna ter številčno in grafično predstavi, koliko antioksidantov imamo v telesu. Metoda, po kateri deluje, ni nova. Za odkritje je njen avtor leta 1930 dobil Nobelovo nagrado. Uporabljali so jo v znanstvenih laboratorijih pri raziskovanju v zvezi s karotenoidi, sedanja tehnika pa omogoča priročno izvedbo. Biofotonski skener ni diagnostična naprava ali naprava za zdravljenje in preprečevanje bolezni, namenjen je zgolj ugotavljanju, ali je telo dovolj dobro oskrbljeno z antioksidanti.

Kaj so karotenoidi?
Antioksidanti. Je veliko vrst karotenoidnih antioksidantnih molekul, ki služijo zaščiti pred prostimi radikali in pred oksidanti; to so antioksidanti prvega reda, ki se »žrtvujejo« na račun ostalih bolj pomembnih antioksidantov, kot so vitamin E, A … Karotenoidi so predstopnja vitamina A.

Biofotonski skener pokaže prisotnost karotenoidov. In kaj to pomeni?
Iz korelacije merjenja karotenoidov z biofotonskim skenerjem ter z vzporednimi analizami vsebnosti antioksidantov v tkivih in krvi so ugotovili stanje antioksidantov v telesu. Iz količine karotenoidov se da sklepati na kompletno antioksidativno zaščito. Prav karotenoidi so najboljši napovednik zaščite telesa, boljši kot če v krvi merimo posamezne antioksidante, vitamin A, E … Meritev nam ne pokaže le količine karotenoidov, ampak tudi kakšna je celotna zaščita. S kliničnimi testi so merili oksidativni stres, razpadne produkte in ugotovili dobro korelacijo – višja karotenoidna vrednost pomeni manjši oksidativni stres – in so dokazali, da z meritvijo karotenoidov lahko sklepamo na celotno antioksidantno zaščito. Pri tistih, ki jedo malo sadja in zelenjave, dobimo slabe vrednosti.

Je pet obrokov sadja in zelenjave na dan tisto, kar zadostuje za visoko zaščito?
To bi bilo dovolj, če bi sadje in zelenjava bila kvalitetna, sadje pridelano doma, z biološke tržnice … Tedaj bi bile vrednosti visoke, sicer pa so relativno nizke.

V čem je prednost uporabe biofotonskega skenerja?
V primerjavi z analizo tkiv je metoda manj invazivna, v primerjavi z analizo krvi bolj zanesljiva in enostavna.

Enostavna?
Da. Pred odprtino, skozi katero prihaja energetsko šibak laserski žarek, ki ne more poškodovati tkiva, namestimo dlan. Po treh minutah se na zaslonu računalnika pokažejo rezultati. Pokaže se število, ki označuje velikost antioksidativne zaščite in grafika, ki z barvo označi stanje zaščite.

Menda ste si biofotonski skener omislili predvsem zaradi sebe …
Da, odločil sem se, da si bom kolikor je le mogoče varoval zdravje. Klasična medicina za to nima kakih posebnih metod. Ko še nisem veliko vedel o antioksidantih, sem se odločil za čim bolj zdravo hrano. Ko pa sem leta 2004 izvedel, da je mogoče antioksidante v telesu meriti, sem se odločil za biofotonski skener, da bi lahko nadziral zaščito svojega zdravja. Trudil sem se, da bi s pravilno prehrano zadostil vsem potrebam po antioksidantih. K odločitvi o takšni prehrani sem dodal še opustitev kajenja.

In ste ugotovili …
Da kljub temu da sem jedel veliko zelenjave in sadja, nisem bil najbolje zaščiten. Biofotonski skener je pokazal skromno antioksidativno zaščito. Komaj 20.000 enot.

Kaj pomeni 20.000 enot?
To je nizka do zmerna prisotnost antioksidantov, do 20.000 enot pomeni zelo nizko prisotnost antioksidantov, rakavi bolniki imajo celo le nekaj 100 enot, ki jih moj biofotonski skener ne pokaže. Rezultat od 30.000 do 39.000 pomeni zmerno prisotnost antioksidantov, 40.000 do 49.000 zmerno do visoko, nad 50.000 pa visoko prisotnost antioksidantov in odlično zaščito zdravja.

Kolikšna je povprečna vrednost pri ljudeh, ki ne jemljejo dodatkov?
V ZDA so izmerili nekaj deset tisoč ljudi: povprečje 17.700 enot; slábo, odprto polje za bolezni …

In v Sloveniji?
Izmeril sem kakih 900 ljudi. V glavnem sem nameril med 18 in 20 tisoč enot; slabo.

Koliko bifotonski skener pokaže, kadar bere vašo dlan?
Giblje se med 45 in 55 tisoč. Merim se vsaka dva meseca.

Kako ste povečali antioksidativno zaščito?
V prehrano sem uvedel še več sadja in zelenjave; ob redni dokaj naporni zaposlitvi je težko skrbeti za dovolj obrokov in poskrbeti ob tem še za kakovostno hrano. Jasno mi je postalo, da potrebujem dodatne antioksidante. Proučil sem literaturo in se glede na znanje, ki ga imam, odločil po mojemu mnenju za najboljši izdelek, v katerem so v eni tableti ali kapsuli vsi potrebni vitamini, minerali in antioksidanti. Tako ni treba imeti cele vrste različnih dodatkov, lahko bi rekel vse v enem. No, vzeti je treba štiri enake tablete in dodati še omega tri.
Jože Vetrovec   

PROSTI RADIKALI IN ANTIOKSIDANTI
Molekule, ki jim pravimi prosti radikali, neprestano, vsak trenutek povzročajo škodo v celicah našega organizma. Prosti radikali so nestabilne molekule, ki jim primanjkuje elektron. Zato ga »kradejo« drugim molekulam, ki so bistvene za zgradbo in normalno delovanje celice. Posledice so poškodba celičnih sestavin in zavoljo tega številne bolezni sodobnega človeka, kot so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, rak, degenerativna obolenja, pospešeno staranje in krajša življenjska doba.
Antioksidanti imajo v našem telesu vlogo zaščitne stene pred prostimi radikali, saj »prostovoljno« oddajajo svoje elektrone in tako zaustavljajo degenerativno verižno reakcijo, ki jo sprožijo prosti radikali. Telo sámo proizvaja naravne antioksidante, vsebujeta pa jih predvsem sadje in zelenjava. Raziskave kažejo, da si pred vedno večjimi napadi prostih radikalov ne moremo pridobiti dovolj zaščite zgolj s hrano.

Zboleva vse več ljudi, ker je vse več podhranjenih, čeprav so prehranjeni …
Rak – pomanjkanje hranil?
V znanstvenem svetu močno odmeva izjava, da največje tveganje za rakom najverjetneje sploh ni povezano z izpostavljenostjo kemijskim snovem, marveč s pomanjkanjem hranil. Trditev, da se prava nevarnost da obolimo za rakom skriva v pomanjkanju vitaminov in mineralov, razburja. Še toliko bolj, ker je avtor tega sporočila biokemik Bruce Ames, v znanstvenih krogih znan po Amesovem testu mutagenosti – laboratorijski preiskavi, namenjeni ugotavljanju prisotnosti rakotvornih snovi.

Z Amesovim testom so našli rakotvorne snovi v številnih izdelkih široke potrošnje, od barv za lase do zaviralcev gorenja v otroških oblačilih, ter dosegli, da so jih proizvajalci prenehali uporabljati. Amesova odkritja so vedno spremljale odzivne polemike. Eno takšnih je bilo odkritje, da nekatere zloglasne snovi, ki veljajo za zdravju nevarne, pravzaprav sploh niso tako škodljive kot mislimo.

Ameriški biokemik je v svojem laboratoriju v Oaklandu s sodelavci proučeval človeške celice, ki so jih načrtno prenehali oskrbovati z esencialnimi hranili. Njihova opažanja nikakor niso bila spodbudna. Ko je celicam začelo primanjkovati katerega koli hranila, so raziskovalci opazili simptome hude genske okvare – mutacij v DNK, za katere predvidevajo, da povzročajo raka. Pomanjkanje hranil je povzročilo tudi motnje v delovanju mitohondrijev ali »celičnih elektrarn« – drobnih organov, ki oskrbujejo celice z gorivom. Posledica: predčasno staranje celic.

PODHRANJENI PREHRANJENI
Znanstveniki že dolgo vedo, da človek za ohranjanje zdravja nujno potrebuje približno 40 vitaminov in mineralov. Amesov poskus dokazuje le to, kako odločilnega pomena je njihova prisotnost v celicah.

Njegovo odkritje prihaja v kritičnem obdobju. Nove raziskave kažejo, da svetovnemu prebivalstvu kronično primanjkuje vrsta najpomembnejših hranil, tudi tistih, ki jih je proučeval Ames. Tako na primer več kot polovica Američanov, pa tudi prebivalcev Slovenije, ne zaužije dovolj kalcija, vitamina E, vlaknin in kalija. Večini odraslih primanjkuje vitaminov A in C ter magnezija. Že samo pogled na obseg pasu sam od sebe ponuja odgovor: ne, razlog zagotovo ni pomanjkanje hrane. Pravi krivec sta njena slaba kakovost in neprimerna prehranska vrednost. Živila, nabita s kalorijami in brez potrebnih hranil. Lahko bi rekli, da je prebivalec sodobnega razvitega sveta prehranjen in podhranjen hkrati.

Če so Amesove trditve pravilne, se lahko ta kombinacija dejavnikov izkaže za veliko nevarnejšo kot si mislimo.
Amesov znanstveni poskus je sorazmerno preprost. Biologi so človeške celice več let ohranjali pri življenju tako, da so jih potopili v raztopino, ki je vsebovala vsa hranila, potrebna za njihovo življenje. Nato so iz raztopine postopoma, drugo za drugim, odstranjevali posamična hranila – na primer železo, cink ali vitamin B6 – ter opazovali, kako to vpliva na celice.

Najprej so vzeli pod drobnogled mitohondrije, ki v celici delujejo kot nekakšne baterije in pretvarjajo maščobe in ogljikove hidrate v energijo. Ker za to potrebujejo veliko kisika, v procesu pretvorbe s kisikovih molekul odvzemajo elektrone, jih podajajo in prenašajo sem ter tja in ustvarjajo verige novih molekul. Ta proces je v idealnih razmerah zelo učinkovit – le malo elektronov ubeži »kontroli«, odcepijo se in postanejo prosti. Poberejo jih molekule kisika, ki je zelo dober oksidant (»jemalec« elektronov), in se tako obogatijo z dodatnim elektronom. Posledica je nastanek tako imenovanega prostega radikala.

Toda ob pomanjkanju nekaterih ključnih hranil stvari ne potekajo več tako gladko, pravi Ames. V mitohondrijih začne nenadoma nastajati obilica kisikovih radikalov, ki uhajajo v notranjost celic.

To pravzaprav ni presenetljivo. Mitohondriji potrebujejo različna hranila, med njimi cink in železo, za izdelovanje encimov, potrebnih v procesu proizvodnje energije. Če hranil ni dovolj, pride do motenj v delovanju mitohondrijev in v celice začne uhajati vse več radikalov.

Ena od posledic porušenega delovanja mitohondrijev je prezgodnje staranje. Pri tem so najbolj ogrožene celice, ki potrebujejo največ energije – predvsem možganske celice, ki so največji energijski porabniki v telesu. Ames predvideva, da je okvara mitohondrijev pomemben dejavnik izgube spomina in drugih kognitivnih težav, povezanih s staranjem.

VAROVANJE STAREJŠIH MOŽGANOV
Njegova predvidevanja potrjujejo številnih drugi izsledki in dokazi. Tako je na primer za pomanjkanje cinka in železa znano, da povzročata nevrološke okvare pri otrocih. Mednarodne raziskave so pokazale, da dodajanje teh mineralov otrokom v rizični skupini omogoča normalen razvoj možganov. Ustrezne količine obeh mineralov ter antioksidantnih vitaminov pa naj bi varovale tudi starejše možgane. Leta 2004 so raziskovalci z Inštituta Johns Hopkins iz Baltimora ugotovili, da so starejše osebe, ki so uživale dodatke vitaminov E in C, bistveno redkeje obolevale za Alzheimerjevo boleznijo.

Ko začne mitohondrijem primanjkovati bistvenih hranil in začnejo sproščati proste radikale, se lahko poveča tudi tveganje pojava drugih kroničnih bolezni. Kardiologi so prepričani, da je prav oksidacija soudeležena pri škodljivi preobrazbi holesterola, ki se na stenah krvnih žil spremeni v nevarno oblogo in povzroča veliko tveganje za srčni infarkt. Tudi v tem primeru naj bi varovalno vlogo odigrali vitamini in minerali.

Eden najnovejših dejavnikov tveganja za koronarno bolezen srca je tako imenovani C-reaktivni protein, katerega vrednosti se povečajo ob vnetju žilnih sten. Na Cooperjevem inštitutu v Dallasu so raziskovalci v neki študiji vzeli krvne vzorce 87 prostovoljcem v starosti od 50 do 60 let, nakar so jim začeli redno dajati multivitaminske pripravke. Po šestih mesecih so laboratorijski rezultati pokazali bistveno nižje vrednosti C-reaktivnega proteina v krvi.

VITAMINI ZMANJŠAJO TVEGANJE ZA SRCE
Raziskava harvardskih raziskovalcev leta 2003 je dala neposredne dokaze, da lahko veliki odmerki vitaminov zmanjšajo tveganje za koronarno bolezen srca. Znanstveniki so ugotovili, da je bilo med 83.000 ženskami, ki so sodelovale v raziskavi, približno 30 odstotkov manj primerov koronarne srčne bolezni med tistimi preiskovankami, ki so redno uživale dodatne odmerke vitamina C.
Amesa pa bolj kot karkoli drugega skrbijo obsežne kromosomske okvare, ki jih je ob pomanjkanju esencialnih vitaminov in mineralov opazil v celicah; ta škoda je enaka učinkom sevanja ali jih celo presega, opozarja Ames. Nekatere poškodbe DNK so najverjetneje posledica radikalov, ki uhajajo iz mitohondrijev. Biologi so že dolgo predvidevali, da lahko te nestabilne molekule, če jih je dovolj, poškodujejo odseke DNK, kar lahko povzroči mutacije, te pa vodijo v rakave spremembe. Vse kaže, da pomanjkanje hranil ohromi tudi sposobnost »servisnega« sistema, ki ga celice uporabljajo za prepoznavanje poškodovanega odseka DNK ter njegovo odstranitev in nadomestitev. Škoda je dejansko dvojna: celice so bolj dovzetne za genetsko okvaro in manj sposobne za popravo poškodb. Posledica je močno povečano tveganje genskih mutacij, ki se lahko sprevržejo v raka.
Amesova ekipa je odkrila okvare DNK, povezane s pomanjkanjem vitamina B12, folne kisline, vitamina B6, niacina, vitamina C, vitamina E, železa in cinka. Raziskave še niso zaključene, zato se bo seznam brez dvoma podaljšal.
Svoja odkritja je Ames povzel leta 2004 v znanstveni reviji Archives of Biochemistry and Biophysics. Čeprav so njegovi opisi biokemijskih akcij in reakcij zelo kompleksni, so zaključki osupljivo preprosti. Ames na podlagi laboratorijskih opažanj opozarja zdravstvene delavce, naj vsakega posameznika spodbujajo, da enkrat na dan zaužije preprost multivitaminski pripravek.

MULTIVITAMINI?
V okviru gibanja alternativne medicine, ki se že vrsto let zavzema za uporabo dopolnil k prehrani, vključno z vitaminskimi in mineralnimi pripravki, ni to seveda nič novega. In vendar nacionalne raziskave opozarjajo, da vitaminsko/mineralna dopolnila k prehrani redno uživa le ena od treh odraslih oseb. Tudi številni konvencionalni prehranski strokovnjaki so pri predpisovanju multivitaminov zelo zadržani. Ljudi je treba spodbujati, naj jedo zdravo prehrano in ne tabletke za poživljanje, pravijo.

Ames ni naklonjen takšnemu prepričanju. »Seveda jih moramo spodbujati, naj se prehranjujejo zdravo, vendar ni nobenega razloga, da jih ne bi opomnili tudi o koristnosti rednega jemanja multivitaminov,« pojasnjuje. »Prava sramota je, da je slaba prehranjenost problem revnih, ko pa je rešitev tako preprosta.«

Ali lahko en dodatek na dan res premaga raka, kot pravi ena najdrznejših Amesovih trditev? Več novejših raziskav nakazuje, da bi bil odgovor dejansko lahko pritrdilen. V že omenjeni raziskavi harvardskih znanstvenikov so proučevali vnos vitaminov in vpliv na raka na kolonu. V prvih štirinajstih letih študije niso ugotovili nobene razlike med ženskami, ki so jemale multivitamine s folno kislino, in tistimi, ki niso. Po petnajstem letu pa je bila razlika več kot očitna. Uporabnice multivitaminov so imele 75 % manjše tveganje za pojav raka na kolonu. Tudi raziskovalci z inštituta za raziskave raka Fred Hutchinson v Seattlu so v raziskavi leta 1999 poročali, da so visoki odmerki cinka, vitamina C in E prejemnike obvarovali pred rakom na prostati. Spet druge študije kažejo, da visoki odmerki folne kisline zmanjšujejo tveganje za pojav raka na dojki.

Ste med tistimi, ki že uživajo multivitaminske pripravke? Ali bi jih morali, da bi prejeli zares optimalen odmerek, zaužiti še več?
Žal zaenkrat nihče ne ve, kakšni so optimalni odmerki vitaminov C in E ali katerih koli drugih specifičnih hranil, potrebnih za nemoteno delovanje mitohondrijev in preprečevanje okvar DNK. To si prizadevajo ugotoviti številne raziskave, ki še potekajo. V omenjeni raziskavi raka na prostati in v raziskavi Alzheimerjeve bolezni na inštitutu Johns Hopkins so bile osebe, ki so uživale dodatne odmerke vitamina C ali E, varnejše pred razvojem bolezni. Vse več je tudi dokazov, da ljudje ne prejemajo dovolj vitamina D, zlasti v zimskih mesecih, in edini način, da poskrbijo za optimalne vrednosti, so prehranska dopolnila. Nad 50 let stare ženske in nad 65 let stari moški potrebujejo še dodatne odmerke kalcija, ki je zelo pomemben za krepke kosti. Seznam zdravju koristnih vitaminov, mineralov in zelišč pa je seveda še veliko daljši.

Idealen recept za ohranjanje zdravja bi najbrž vključeval celo vrsto dodatkov. Ames je s sodelavci izdelal lastno tabletko z encimi, ki so ključnega pomena za delovanje mitohondrijev in lahko preprečijo prezgodnje staranje ter morda celo bolezni.
»Spoznal sem, da obstajajo drugi načini, ki nam pomagajo ohraniti celice zdrave in upočasniti njihovo staranje,« pravi Ames, ki ne kaže niti najmanjšega namena, da bi se sprijaznil z izgubo mladostne prožnosti. Ostati namerava čil, zdrav in dejaven še dolgo vrsto let.
An. Br. 

IZBIRANJE MULTIVITAMINOV
Za ceno zgolj nekaj stotinov na dan si lahko s primerno izbrano multivitaminsko/mineralno tabletko priskrbimo najcenejšo obliko zdravstvenega zavarovanja. Ker pa je multivitaminskih pripravkov na tržišču zelo veliko, izbira ni lahka. Na kaj moramo biti pri nakupu pozorni?
• Multivitamine/minerale z dodatki zelišč in drugih hranil izbirajmo preudarno. Zdravilne učinkovine v njih običajno ne dosegajo terapevtskih odmerkov. Odločajmo se za osnovne multivitaminske/mineralne pripravke.
• Izberimo pripravke, ki vsebujejo 100 % priporočenega dnevnega odmerka vitaminov D, B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B6, B12 in folne kisline.
• Izberimo pripravke, ki vsebujejo 100 % priporočenega dnevnega odmerka bakra, cinka, joda, selena in kroma.
• Izogibajmo se pripravkom z oznako »z megaodmerki«, če nam tega ne priporoči strokovnjak za prehrano.
• Izberimo pripravke, ki so primerni za nas. Ženske pred menopavzo npr. potrebujejo železo, pomenopavzne ženske in moški pa ne – preveč železa lahko poveča tveganje zapletov na srcu in ožilju.
• Preverimo rok uporabnosti pripravka. Ta je dokaz, da proizvajalec zagotavlja učinkovitost izdelka do navedenega datuma.
• Pri nakupu preverimo, ali je bil izdelek proizveden v skladu z načeli dobre proizvodne prakse in ali nosi žig organizacije, ki to potrjuje.
• Multivitaminske pripravke hranimo na suhem in hladnem mestu. Tableto zaužijmo s hrano, da telo lahko absorbira v maščobni topne vitamine.

TOLMAČENJE REZULTATOV BIOFOTONSKEGA SKENERJA
Izmerjeni rezultat antioksidativne zaščite na biofotonskem skenerju je fascinantna številka, saj nam tako rekoč napove našo zdravstveno prihodnost. Običajno se giblje med 10.000 in 40.000 enotami. Oglejmo si, kaj pomenijo različne številke:

Manj kot 20.000
Ta rezultat se pokaže pri ljudeh, ki uživajo veliko hitre hrane in so izpostavljeni okoljskim toksinom, vendar ne jemljejo prehranskih dodatkov. V organizmu nimajo dovolj antioksidantov in ne dobivajo dovolj potrebnih hranljivih snovi, ki bi preprečevale kronične bolezni. Bolezen se v njih najbrž že razvija in če rezultata ne popravijo, lahko že v štiridesetih ali zgodnjih petdesetih letih pričakujejo kakšno kronično obolenje, kot so srčne bolezni, rak in druge degenerativne bolezni. Ta rezultat kaže tudi na pospešeno staranje, morda celo dvakrat hitreje od zdravega človeka.

20.000 do 30.000
To so ljudje z zmerno zdravim življenjskim stilom, ki uživajo tudi nekaj vitaminov. Dnevno pojedo nekaj svežega sadja in zelenjave, a si privoščijo tudi pice, ocvrte jedi in hitro oziroma mrtvo hrano. Ta rezultat dobijo tudi ljudje, ki delajo težke fizične vaje, vendar ne jemljejo prehranskih dodatkov za kompenziranje fizičnega stresa, ki ga zaradi fizičnega treninga doživlja njihov organizem. To so lahko tudi ljudje, ki jemljejo nekvalitetne prehranske dodatke, ali pa trpijo kronični stres zaradi težav v partnerskih odnosih, težav na delu ali družinskih problemov. Morda živijo v kraju z onesnaženim zrakom; mogoče ne pijejo čiste vode, ali pa v organizem vnašajo veliko onesnaževalcev iz svoje hrane. Lahko da uživajo veliko hrane iz bele moke in drugih živil, ki telo dejansko osiromašijo življenjsko pomembnih hranil. Ta rezultat v vsakem primeru še ni zadovoljiv in pomeni, da se bodo simptomi kake kronične bolezni pokazali relativno zgodaj, tipično v petdesetih letih življenja.

30.000 do 40.000
Ta rezultat bodo dobili bolj zdravi ljudje, ki aktivno varujejo svoje zdravje. Pazijo kaj jedo in se čuvajo prekomernega stresa. Uživajo kvalitetne prehranske dodatke. Ne pretiravajo z zdravili in se po nepotrebnem ne izpostavljajo toksičnim terapijam, kot sta kemoterapija in obsevanje. Če imajo zdravstvene težave, si poleg konvencionalne medicine pomagajo tudi z naturopatijo, nutricionizmom ali zelišči. Ponavadi ne kadijo in ne pijejo gaziranih sladkih pijač, lahko pa da uživajo razne zeliščne čaje, kot sta zeleni ali črni čaj. Že njihov videz razodeva zdravje, niso debeli in ne trpijo za kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, diabetes ali rak.

Nad 40.000
Kdor živi res zdravo, uživa le zdravo hrano in kvalitetne prehranske dodatke, se izogiba stresu, ne kadi, ne uživa ocvrte hrane, ne pije sladkih pijač, ne uživa hidrogeniranih olj, mlečnih izdelkov in bele moke, lahko doseže tudi rezultat nad 40.000 enot antioksidantivne zaščite, ki skoraj zagotavlja imunost od srčnih bolezni, raka in nevrodegenerativnih obolenj.