Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

… NE SMEMO NIKOLI ZANEMARITI
Uho je sestavljeno iz več delov, ki kot uigrani glasbeni inštrumenti prenašajo zvoke iz okolice v naše možgane, ti pa jih prevedejo in prepoznajo. Posamezni deli ušesa so občutljivi zaradi možnosti okužb, zlasti srednje uho in bobnič, ki ga lahko poškodujemo, če si ušesa čistimo s paličicami. Preberite, kakšne nevarnosti pretijo ušeskom otrok in ušesom odraslih ter se poučite, kako jih pravilno čistiti.

Vnetja srednjega ušesa pri otrocih
Ko govorimo o vnetju ušes, mislimo predvsem na vnetja srednjega ušesa, redkeje sluhovoda. Vnetja ušes, zlasti srednjega ušesa, so pri otrocih pogosta predvsem zaradi anatomskih okoliščin in dejstva, da otrok še nima dokončno oblikovanega imunskega sistema, kajti ta se razvija vse do sedmega leta ali kasneje.

Žrelnica, ki je eden od mandeljnov, se nahaja v nosnem žrelu, ki je majhen prostor nad mehkim nebom. Vanj se spredaj odpirata nosni odprtini, na levi in desni strani pa se odpira evstahijeva cev, ki v srednje uho dovaja zrak in skrbi, da je zračni pritisk v srednjem ušesu enak zračnemu pritisku v okolju. Navzdol gre v žrelo, kjer skozi usta vidimo nebnici ali mandeljne, ki se nahajata med nebnimi loki. Pri otrocih so mandeljni in žrelnica normalno večji, zlasti prva tri leta, saj predstavljajo osnovno obrambo pred okužbami. Ker se žrelnica nahaja na majhnem prostoru in ker v njej prebivajo številni adenovirusi in drugi mikrobi, je zlasti pozimi skoraj nenehno malce vneta in zato še dodatno nabrekla. Vnetje se pogosto širi po evstahijevi, ki je zaradi otekanja sluznice pogosto zaprta, kar še pospeši širjenje okužbe. Pri otrocih je evstahijeva cev kratka in tudi zato hitreje pride do okužbe. Kot pravi Peter Belšak, dr. med., spec. otorinolaringologije, so vzroka za vnetja ušes pri otrocih predvsem »povečana žrelnica in pogoste okužbe z bakterijami ali virusi, zlasti v vrtcu. Otrok je v večji skupini izpostavljen raznovrstnim virusom, ki ne le da ne dopuščajo odpornosti, ampak jo lahko še oslabijo. Tako otrok utegne zboleti, se pozdraviti, že čez teden dni pa znova zboleti zaradi drugačnega virusa, k čemur tedaj dodatno pripomore še šibkejši imunski sistem. Vnetje ali zaporo evstahijeve cevi lahko povzročijo tudi alergije, druge zapore nosu in anatomske napake, kot je volčje žrelo.«

Huda bolečina
Akutno vnetje je pri otrocih zelo opazno, saj je bolečina pri akutnem vnetju srednjega ušesa zelo močna. Največkrat bolečina otroka zbudi sredi noči, ko je nabrekanje sluznice največje. Bolečina nastane zaradi pritiska, ki ga povzroča izcedek, nakopičen v srednjem ušesu, ki je zaprt prostor. Evstahijeva cev je pri vnetjih zaprta in izcedek, ki nastane pri vnetju, nima kam odtekati. Bolečina v ušesu preneha, če uspemo odpreti evstahijevo cev, pogosto pa bobnič pritiska ne zdrži in poči. Če bobnič poči, iz ušesa priteče sluz ali gnoj, pri virusnem vnetju bobniča pa je pogosto izcedek rahlo krvav.

Zdravljenje
»Akutno vnetje srednjega ušesa zdravijo z antibiotiki, kapljicami za nos ter protivnetnimi ali protibolečinskimi zdravili, kot je paracetamol. Antihistaminiki zmanjšajo vnetne znake, predvsem otekline in izcejanje, zato jih pogosto predpišem. Pri trdovratnem gnojenju vzamem bris in določim bakterijo, ki povzroča vnetje, ter antibiogram, ki pove, na katere antibiotike je povzročitelj vnetja občutljiv,« pripoveduje dr. Belšak. Pri hudem vnetju se bobnič boči v sluhovod, specialisti predrejo bobnič, da tekočina izteče ven. Luknjica se hitro zaceli in ne vpliva na sluh. »Če nam uspe obdržati kolikor toliko odprto evstahijevo cevko pri otroku, pogosto preprečimo nastanek vnetja srednjega ušesa in vse nevšečnosti, ki ob tem nastanejo. Že po tretjem letu starosti se število vnetij srednjega ušesa zmanjša, včasih pa trajajo tudi dvanajstega leta,« še doda dr. Belšak.

Izliv srednjega ušesa …
… ali izlivno vnetje srednjega ušesa je pri otrocih še bolj pogosto. Dr. Belšak pripoveduje: »Tekočina oziroma izcedek nastane v srednjem ušesu predvsem zaradi zapore evstahijeve cevi. Zrak se resorbira, sluznica srednjega ušesa pa izloča še naprej bister izcedek, ki postane gost kot lepek, če zapora evstahijeve cevi traja dolgo. Otrok slabše sliši in v družini, kjer so bolj glasni, tega niti ne opazijo. Ob prehladu se vsebina poveča in otroka nenadoma začne boleti uho ali v njem čuti pritisk. Nastane prevodna naglušnost, ker izliv deluje kot zamašek in močno zmanjša prenos zvoka skozi srednje uho. Bobnič se počasi tanjša, postane ohlapen in zaradi podtlaka v srednjem ušesu lahko priraste na notranjo steno votline srednjega ušesa in koščice. Takšno stanje pa lahko pusti trajno naglušnost. Preide lahko tudi v kronično vnetje srednjega ušesa, do okvare koščic in tvorbe čebulastega tumorja (holesteatoma). Kronična vnetja srednjega ušesa vedno zdravimo kirurško. Izlivov srednjega ušesa nikoli ne smemo zanemariti. Otrok, ki pogosto ne razume, kar ste mu povedali ali se pogosto prijema za uho, mora na pregled k otorinolaringologu.«

Cilj: ohraniti strukture ušesa
»Glavni cilj zdravljenja akutnih vnetij srednjega ušesa in izlivov je, da pri otrocih naredimo vse, da se ohranijo strukture srednjega ušesa in normalno delovanje (prenos zvoka do notranjega ušesa). Zato moramo večkrat predreti bobnič in izsesati vsebino, v bobnič pa vstavimo drobno cevko, da se omogoči dostop zraka skozi bobnič. Uho brez zraka počasi propade,« opozarja dr. Belšak.

Pri odraslih najpogostejša vnetja sluhovodov
Pri odraslih le redko pride do akutnega vnetja srednjega ušesa, lahko pa imajo kronična vnetja, ki se vlečejo še iz otroštva. Vnetja lahko nastanejo zaradi pri nagli spremembi pritiska v okolju, kar se dogaja pri potapljačih ali pilotih, zlasti pri slabi prehodnosti nosu. Ali zaradi nepravilnosti anatomskih odnosov, kot je zvit nosni pretin, pri polipih nosu ipd. ter na primer pri varilcih in strugarjih, če jim v uho prileti kak droben delec in poškoduje bobnič, pozneje pa pride okužbe. »Vnetja kože sluhovodov so zelo pogosta in trdovratna.

Eden od osnovnih vzrokov je neustrezna higiena – s paličicami za čiščenje ušes,« poudarja sogovornik in pove, kako nastane takšno vnetje: »Maslo, ki ščiti zunanji sluhovo, izločajo posebne žleze v koži sluhovoda. Če je koža suha, brez masla, veliko pogosteje nastajajo okužbe, zlasti po umivanju glave ter kopanju v bazenih ali morju. Vnetja sluhovoda navadno povzročijo glivice ali bakterije, za katere je uho dobro življenjsko okolje. Pri čiščenju s paličicami nastanejo majhne ranice, skozi katere pridejo mikrobi v kožo in povzročijo vnetje – akutno, ki je zelo boleče, ali kronično, ki ga čutimo kot neprijeten občutek v ušesih, srbenje ali oslabljen sluh, saj se iz takega ušesa maslo samo ne izloči. Če je koža sluhovoda zdrava, se maslo izloča samo, s paličico pa ga prilepimo na kožo ali potisnemo v globino za najožji del sluhovoda, od koder ga tudi zdravnik težko očisti.«

Ušesno maslo ni povezano z umazanijo ušesa
Ušesa pravilno čistimo tako, da s čistilno paličico nežno obrišemo zgolj uhelj in vidni del sluhovoda, tj. do tam, do koder seže konica kazalca. Nikoli ne smemo z nobenim predmetom v sluhovod. Paličico lahko uporabljamo le za čiščenje slabo dosegljivih kotov na uhlju. Sluhovoda ni potrebno čistiti, še več, čiščenje sluhovoda je škodljivo, če to delamo sami. Pogosto si otroci ali odrasli s paličico poškodujejo bobnič. Tako nastalo poškodbo je neredko potrebno zdraviti kirurško. Ušesno maslo ni povezano z umazanijo, ampak ščiti uho.

Posebno je nekoristno čiščenje sluhovodov s paličicami pri majhnih otrocih, ki imajo ozke sluhovode.  Koža v ušesih se lahko vname tudi zaradi šamponov: tako utegne nastati ekcem ali dermatitis. Če pride milo ali šampon v stik z ušesnim maslom, se lahko strdi, saj milo vsebuje maščobe. Zato je lase najbolje umivati z glavo, nagnjeno navzdol, ali uporabljati čepke za ušesa. Če se ušesno maslo nabere in nastane čep, je najbolje, da ga očisti zdravnik ali specialist.

Preventiva
Ker vnetja ušes pridejo iz nosnega žrela, je najboljša preventiva preprečitev nastanka prehlada. Za večanje odpornosti otrok je priporočeno gibanje na svežem zraku, zdravo hrano z veliko vitamini in redno čiščenje nosu, predvsem z usekovanjem. Če je izcedek gost, se lahko uporabi tudi fiziološka raztopina. Pri odpornosti dojenčkov pa pomaga tudi dojenje. Ko nastanejo težave in se ponavljajo, je potreben obisk pri zdravniku, otorinolaringologu, saj le on lahko ugotovi, kakšno je stanje ušesa, ter izloči dejavnike, ki so vzrok za težave. Največ uspeha pri ponavljajočih težavah dosežemo z odstranitvijo povečane žrelnice. Specialist jo lahko odstrani po tretjem letu, ker je pri mlajših otrocih uspeh manjši, saj žrelnica rada ponovno zraste.

Nives Pustavrh

Ob prehladu se izcedek v srednjem ušesu poveča in otroka nenadoma začne boleti uho ali v njem čuti pritisk.
Zaradi izliva v srednjem ušesu se bobnič počasi tanjša, postane ohlapen in lahko priraste za notranjo steno votline srednjega ušesa in koščice.
Ker vnetja ušes pridejo iz nosnega žrela, je najboljša preventiva preprečitev nastanka prehlada.

Pri otrocih so najočitnejši znaki vnetja ušesa naslednji:

• razdražljivost in jok,
• povišana telesna temperatura in nespečnost,
• slabo počutje in/ali običajni znaki prehlada,
• slabši sluh,
• slabost, bruhanje in driska.
• otrok lahko vleče uho, kar daje slutiti, da je vneto, vendar to ne velja vedno.

Organ sluha in ravnotežja