Piše: Matej Pirtovšek, dr. dent. med v novi Vivi www.viva.si

UKREPAJTE PRAVOČASNO!
Zamislite si naslednji položaj. Zbudite se v čudovito jutro, samo nekaj ur oddaljeni od odhoda na počitnice. Toda kmalu ugotovite, da vas ni zbudil alarm na uri, marveč neprijeten občutek oteklosti na desni strani zgornje čeljusti. Zaskrbi vas in nemudoma se spomnite na zobozdravnika, pri katerem zaradi odsotnosti težav niste bili že nekaj let. Še sreča.

Zobozdravnik vas sprejme takoj, kajti oteklina se širi in povrhu postaja boleča. Po pregledu ugotovi, da je to posledica vnetja, ki se v tem primeru pokaže v obliki ognojka.

Diagnoza:
… napredovala parodontalna bolezen. O tem, kakšni so nadaljnji koraki, nekoliko pozneje. Najprej povejmo, kaj je pacienta pripeljalo v ordinacijo, kaj ga je motiviralo, da je poklical zobozdravnika. To ni bila parodontalna bolezen, ampak pacientu jasne težave, ki jih je povzročila. Žal je tudi v tem primeru tako, da reševanje težave daje veliko slabše rezultate in napoved, kot bi jih pravočasno ukrepanje in s tem povezano preprečevanje nadaljnjih težav. Na počitnice se odpravite z neljubim sporočilom: nikoli več ne bo, kot je bilo, oziroma ste menili, da je bilo.

Bolezen obzobnih tkiv zelo pogosta
Predstavljena težava je še kako pogosta, diagnoza, ki jo nosi s sabo, pa je, žal, še pogostejša. Parodontalna bolezen (BOT) je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in obenem najbolj razširjena bolezen človeštva. Za njo oboli več kot 80 odstotkov populacije, ena od raziskav na slovenskem območju pa je menda ugotovila kar 98-odstotno prisotnost katere od oblik BOT pri odrasli populaciji. Zaskrbljujoča statistika.

Vzrok − okužba z bakterijami
Parodontalna bolezen je posledica okužbe z bakterijami, ki prebivajo v ustni votlini vseh ljudi, vendar v majhnem številu; takšne − neorganizirane − bakterije ne morejo igrati usodne vloge pri uničevanju obzobnih tkiv. Težava nastane, če tem bakterijam omogočimo razmnoževanje in zadrževanje na enem mestu. Najočitnejši primer takšnega zadrževanja so trde zobne obloge (zobni kamen). Trde zobne obloge (TZO) nastanejo iz mehkih oblog (angl. plaque), ki ostanejo na zobnih površinah, če smo pri zobni higieni nenatančni.

Res je, da se hitrost nastajanja zobnega kamna razlikuje od posameznika do posameznika in da na to vplivajo tudi naše prehranjevalne navade, toda osnova za nastanek zobnega kamna je enaka pri vseh: mehke zobne obloge. Njihovo redno in natančno odstranjevanje ter redni (vsaj na pol leta) kontrolni pregledi so ključni pri preprečevanju nastanka parodontalne bolezni. Če se TZO na zobnih površinah zadržujejo dalj časa, se organizem odzove na bakterije z vnetjem. To se najprej kaže samo na dlesni: ta krvavi in je otekla (gingivitis), kmalu pa se vnetje prenese na spodaj ležečo kost. Tedaj lahko govorimo o pravi parodontalni bolezni. To je bolezen, ki ji brez pretiravanja lahko rečemo tiha ubijalka ustnega zdravja, saj zelo dolgo ne daje jasnih znakov, na katere bi bili bolniki lahko pozorni.

Bodite pozorni na znake
Zobozdravniki smo pogosto presenečeni nad dejstvom, da že zelo napredovala parodontalna bolezen bolnika ne opominja z jasnimi sporočili. Jasni opomini, na katere naj bodo ljudje pozorni, so:

• krvavitev ob ščetkanju, zlasti pri nitkanju (če zob ne nitkate, s tem začnite že danes, pri čemer bodite pozorni zlasti na kri in vonj),
• oteklost in sprememba barve dlesni (iz rožnate v rdečo ali vijolično),
• iztekanje gnoja, zlasti na sprednjih ploskvah zob,
• slab zadah (pri parodontalni bolezni gre za razkroj tkiv),
• majavost zob.

Zlasti majavost in iztekanje gnoja sta resna znaka, ki morata bolnika nemudoma motivirati za odhod v ordinacijo.

Zdravljenje je lažje in uspešnejše …
… če parodontalno bolezen odkrijemo na njenem začetku. Zdravljenje sestavljajo profesionalno odstranjevanje zobnih oblog ter pozneje luščenje in glajenje zobnih površin, na katerih so se naselile bakterije, največkrat pod dlesno, a tudi kirurško zdravljenje, ko je potrebna pomoč specialista parodontologa. Včasih zdravljenje (sploh zadnji dve obliki) kombiniramo z lokalno antibiotično terapijo.

Vpliva na vse telo
Poudariti velja, da parodontalna bolezen zavzema vse telo, izvira pa v ustih. Zato nas skrbi, ker je v očeh javnosti še vedno podcenjena. Njen vpliv na nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, nizko porodno težo novorojenčka, a tudi spontanega splava te podcenjenosti seveda ne upravičuje.

Agresivna parodontoza
Poleg obolenja dlesni (gingivitis) ter dolgotrajne okužbe in vnetja obzobnih tkiv (kronični parodontitis) obstajajo tudi stanja, pri katerih parodontalna bolezen napreduje veliko bolj dramatično in uničujoče kot kronična oblika. Takšen je agresivni juvenilni parodontitis. Zanj je značilno pojavljanje v rani mladosti in vse do tridesetega leta ter pogostejše pojavljanje v posameznih družinah, kar pomeni, da gre za genetsko osnovano bolezen. V preteklosti so prav za to obliko uporabljali napačen izraz »parodontoza«, ki se je prenašal iz generacije v generacijo.

Večina zgodb, ki jih bolniki povedo zobozdravnikom (»že moja mama je imela parodontozo in zdaj jo imam tudi jaz »), ne ustrezajo tej sliki. Pri tej bolezni gre za veliko burnejši vnetni odgovor organizma, na (pogosto) majhen obseg zobnih oblog. Uničenje kosti je hitrejše in večje. Izredno pomembno je takšnega bolnika odkriti še pred začetkom bolezni ali vsaj na njenem začetku, kajti neodkrita v nekaj letih pripelje do nepopravljivih situacij. Takšna oblika parodontalne bolezni je ena od tistih, kjer je spremljajoča antibiotična zaščita smiselna, če osnovni postopki (izredna higiena, čiščenje trdih zobnih oblog, luščenje in glajenje korenin, kirurška terapija) ne zaležejo.

Akutno nekrotizirajoče vnetje obzobnih tkiv
Tretja oblika, ki jih povzroča BOT, je akutno nekrotizirajoče vnetje obzobnih tkiv. Zanjo je značilno uničenje robu dlesni ob zobu (predvsem v medzobnih prostorih), zaradi česar je ta izredno boleča (to za prejšnja stanja ni značilno) ter prekrita z rumeno belimi oblogami. Tudi krvavitev je lahko zelo jasna, sploh če obloge odstranimo. Možni spremljajoči pojavi so še povišana temperatura, slab zadah in otekle bezgavke.

Ta oblika se najpogosteje pojavi pri osebah s slabo ustno higieno in tistimi z zmanjšano imunostjo (zaradi okužbe s HIV, podhranjenosti ali stresa). Pri tej bolezni bolniku najprej pomagamo s tem, da omejimo širjenje nekroz, omilimo bolečino (z analgetikom), in če je le možno, opravimo začetno odstranjevanje oblog. Bolnik si doma pomaga s spiranjem s kombinacijo mlačne vode ter vodikovega peroksida in klorheksidina. Včasih uvedemo tudi antibiotično terapijo. Po približno petih dneh, ko se stanje umiri, se lotimo klasične natančne terapije. Toda najpomembnejše je motivirati bolnika za boljšo higieno, ki je tudi pri tem stanju ključnega pomena.

Druge BOT, vezane predvsem na dlesni, so:

• virusna obolenja: omeniti velja primarni zelo pogosti herpetični gingivostomatitis, ki prizadene dojenčke oziroma otroke;
• glivična obolenja, ki jih najpogosteje povzroči kandidiaza;
• genetsko pogojena stanja dlesni (fibromatoza);
• obolenja dlesni kot posledica sistemskih stanj: zlasti te moramo izključiti pri ugotavljanju juvenilnega parodontitisa;
• Lichen planus, pemphigoid …;
• alergije (na materiale v ustih, hrano);
• poškodbe (toplotne ali mehanske);
• tumorji ter ciste.

Pri vseh teh BOT je pomoč specialista za ustne bolezni zelo dobrodošla, prav tako pomoč strokovnjakov drugih vej medicine (sistemska obolenja). V primeru tovrstnih sprememb vas bo vaš zobozdravnik napotil k specialistu, ki bo poskrbel za ustrezno obravnavo teh stanj.

Pravilna ustna higiena
Za konec le še nasvet v zvezi s pravilno ustno higieno, ki bo preprečevala prve tri opisane oblike BOT. Zobna ščetka naj ne bo trda, ampak raje mehka. Zobe čistite od dlesni proti zobu, najbolje z masažnimi krožnimi gibi. Bolnikom, za katere je natančnost čiščenja z zobno ščetko izziv, vsekakor priporočam uporabo električne zobne ščetke. Toda vse morate oplemenititi z zobno nitko, saj je nitkanje pri preprečevanju BOT, ki jih povzročajo obloge, nujno.

Dodatna uporaba ustne vode lahko le pripomore k optimalni higieni, nikakor pa naj ne služi kot nadomestek za prejšnji dve. Uvedba poklica zobne higienika/higieničarke na slovenskem območju je torej izredno dobrodošla, kajti tako bodo bolniki pravilno ter pogosteje obveščeni o pravilni higieni in preprečevanju razvoja BOT. Pokličite svojega zobozdravnika in se dogovorite za pregled svojih obzobnih tkiv.

Matej Pirtovšek, dr. dent. med

To je bolezen, ki ji brez pretiravanja lahko rečemo tiha ubijalka ustnega zdravja.

Redno in natančno odstranjevanje  mehkih zobnih oblog ter redni kontrolni pregledi so ključni pri preprečevanju nastanka parodontalne bolezni.

Še danes pokličite svojega zobozdravnika in se dogovorite za pregled.

Rizične skupine

• Sladkorni bolniki: še posebno je treba izpostaviti bolnike s sladkorno boleznijo, kjer sočasna parodontalna bolezen povzroči veliko resnejše klinične sladkorne bolezni. In nasprotno: parodontalna bolezen pri sladkornih bolnikih napreduje veliko hitreje, sploh če diabetes ni pod nadzorom. Tako vsem rizičnim skupinam svetujem redne kontrolne preglede pri zobozdravniku − ne na šest, ampak na tri mesece.
• Med rizične skupine spadajo še: srčni bolniki, nosečnice, osebe s cerebrovaskularnimi motnjami, osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi rok, osebe z zmanjšano imunostjo, osebe z ortodontskimi aparati ali protetičnimi restavracijami, kadilci, osebe, ki jemljejo zdravila (dilantin), osebe s suhimi usti (angl. xerostomia), osebe s slabim zadahom, osebe z bulimijo, vsi, ki ne uporabljajo nitke, osebe, ki ponoči stiskajo zobe (bruksisti), ženske v menopavzi in seveda bolniki z že diagnosticirano parodontalno boleznijo.