Kar nekaj let me je tlačila mora, iz katere sem se običajno rešila tako, da sem v sanjah pritisnila na neko stikalo, prižgala se je luč in jaz sem se prebudila. Tako je bilo tudi to noč. Gverilska vojna, mi kot vojaki natrpani v nekem kletnem prostoru, vstopi oseba, ki je bila hkrati naš vodja in moj partner.

Vedela sem, da me bo ubil. Kot običajno sem se pognala k stikalu, da bi prižgala luč, vendar sem bila prepozna. Krogla mi je prestrelila glavo. Čutila sem kri. Toda zanimivo, še vedno sem se zavedala in razmišljale sem o tem, kako bo on prišel za menoj in spoznal kaj je naredil.

Predvsem pa bo spoznal, da me ni zares ubil. Sanje so bile dosanjane in tovrstne more so prenehale. Pustile so mi dragoceno potrditev, da se življenje s smrtjo fizičnega telesa ne konča.

Iz sanjskega sveta v našo budno zavest nenehno vstopajo različna sporočila iz skritih notranjih svetov. To so lahko globoke življenjske resnice ali čisto praktični namigi za soočanje z vsakdanjim življenjem. Včasih se nam v njih razkriva prihodnost, včasih so le kaotična podoba preteklega dne, včasih pa ostajajo skrivnostne in nedoumljive. Vedno znova pa kličejo našo pozornost k nečemu, kar je za nas pomembno in dragoceno.

Barbara Škarja
Akademija za psihosintezo