Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so postavili 30-metrsko božično drevo iz gozdov Južne Tirolske.

Božično drevo so postavili zraven ogromnega kamna obeliska. Pustimo zaenkrat ob strani dejstvo, da je sekanje živih dreves, to je pripadnikov zelenega ljudstva, ravno tak zločin nad naravo kot klanje živali, naših prijateljic. Da se to dogaja množično ravno za „božič“ in da v največji meri sodelujejo ravno katoličani in evangeličani, ki se sklicujejo na Kristusa, vegetarijanca in nesebičnega ljubitelja celotne narave, ne samo ljudi – je tudi tipično za to na vseh nivojih bolehno in iztirjeno katoliško, zahodno civilizacijo. Obelisk! Mnogo ljudi se ni nikoli vprašalo, kakšen je sploh pomen tega obeliska? Zakaj ga je Vatikan preselil iz Egipta in postavil na trg. svetega Petra?

Obeliski izvirajo iz Egipta, od koder so jih trinajst prenesli v Rim. Skoraj vsi stojijo pred cerkvami, med drugim pred Petrovo katedralo in pred Lateransko palačo. Ti obeliski simbolizirajo poganstvo. Nadeli so jim kristjansko krinko, mogoče nanje postavili križ in zdaj pravijo, da je to kristjansko. Toda vse skupaj ni nič drugega kot pogansko malikovanje.

Zastavlja se vprašanje: Ali se lahko s pomočjo takšnega obeliska vzpostavi stik z astralnimi, nizkimi močmi? Nekoč, v starem Egiptu, so v to verovali. Kajti kot piše v Wikipedii, svobodni enciklopediji, predstavlja obelisk „povezavo med tukajšnjim svetom in svetom bogov“. Vprašajmo torej: Kaj vse se odigrava v Vatikanu? Kaj papež sploh namerava z obeliski? Pri postavljanju obeliskov v Rimu so bili vedno soudeleženi papeži – mogoče so pa vedeli, kako lahko s pomočjo teh kamnov vzpostavijo komunikacijo? Spričo tega, da gre pri svetu bogov za astralni svet, ki je satanski, bi lahko iz tega zaključili, kdo vpliva na Petrov stol.

Papež, ki je dal postaviti obelisk neposredno pred Petrovo katedralo, je bil Sikstij V. Ta papež je sicer vladal samo pet let – od 1585 do 1590 – toda bil je izrazito častihlepen. Hotel je ustvariti novi Rim. V svoji državi, tako imenovani cerkveni državi, pa je širil strah in grozo z brezobzirnim ravnanjem s prebivalstvom. Izrekal je smrtno kazen npr. za splav, za zvodništvo in tatvino. Z velikim številom tistih, ki so zagrešili kaznivo dejanje, je na svoj način napravil kratek proces po načelu: „Dokler jaz živim, mora vsak zločinec umreti.“ Dejansko „je dal obglaviti nešteto ljudi in odsekane glave za ustrahovanje ljudstva javno natakniti. Kmalu zatem se je v Rimu govorilo, da je na Angelskem mostu videti več odsekanih glav, kot je melon na tržnici“. Če zdaj pomislimo na obelisk, po grško „suličica“, potem najbrž ni slučajno, da je ta mož, ki je dal ljudi obglaviti in natakniti njihove glave na kole, dal postaviti tudi obelisk.

Obelisk pred Petrovo katedralo so Rimljani prvotno pripeljali iz Egipta in najprej so ga dali postaviti v Neronovem cirkusu, kjer je bilo zelo veliko usmrtitev, tudi kristjanov. Obelisk se tu spet dokazuje kot simbol za veliko nasilje in okrutnost. Zanimivo je vedeti, da je ta obelisk prej stal natančno v centru egipčanskega poganstva, zraven templja v Betshemešu, imenovanem tudi Heliopolis. Verjetno je globok pomen v tem, da ta obelisk zdaj stoji pred Petrovo katedralo.

Podatki o zunanjosti tega obeliska: težak je 320 ton, dolg 40 m, iz rdečega granita in ga je bilo takrat zelo zelo težko prevažati. Toda papež Sikstij ga je hotel na vsak način prestaviti na Petrov trg. In v primeru, da bi se obelisk pri problematičnem prevozu poškodoval, je papež gradbenemu inženirju zagrozil s smrtno kaznijo. Tako so s pomočjo 45 vitlov, 160 konjev in 800 delavcev – potem ko je za las manjkalo, da spodleti – 10. septembra 1585 končno uspeli prestaviti obelisk.

Da bi prestavili ta veliki kamen, so porabili neznansko veliko energije. Trajalo je nekaj mesecev, dokler končno ni stal tam, kjer naj bi. Vedeti moramo, da je obelisk simbol za egipčanskega boga sonca, Amona Raja, ki je v mitologiji Kanaancev in Babiloncev soroden Baalu. Ta kamen, ki je nabit s simboli, spominja tudi na to, da je bila boginja Ištar (tudi Astarte) usmrčena, ker se je odvrnila od „boga“ Amona Raja ali Baala in sicer so jo nataknili na kol. Kol – prav tako obelisk – je torej orodje za usmrtitev in opozorilni znak za vse nasprotnike „boga“, da se ne bi odtegnili kultu tega „boga“.

Ker je ta obelisk simbol za okrutno tiranijo, je prav, da se vprašamo, zakaj so Rimljani izrecno tega in druge prinesli iz Egipta in zakaj ga je nato papež 1000 let pozneje dal prestaviti in v to vložil toliko energije. Drugega je namestil pred Lateransko palačo, takratno stanovanje papežev. Pozneje so drugi tirani, npr. Napoleon, dali postaviti takšne obeliske tudi v svojih mestih. Eden je v Parizu, eden v Londonu, prav tako eden v New Yorku. Vidimo, kako se je ta magični simbol dejansko zasidral na tako imenovanem „krščanskem zahodu“ kot simbol za tiranijo in kot simbol za magijski kontakt z demonskim „svetom bogov“, konec koncev z bogom podzemlja. Vir: Kdo sedi na Petrovem stolu?, drugi del

Kot ni slučajno, da je sedež proti-Kristusove sekte ravno v Rimu, bivši prestolnici propadlega krutega imperija, ki je med drugim ubil tudi Jezusa Kristusa, našega Odrešitelja in Sovladarja celotnega stvarstva, tako tudi ni niti najmanj slučajna vloga Vatikana in papežev pri prenosu obeliska v zahodno „krščanstvo“ in njegovi simbolni zasidranosti na imperjalnem zahodu.

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru