Nekoč me je poklical prijatelj (učitelj po poklicu) in dejal: „Odkril sem, da mnogo ljudi ne ve, na katerem drevesu raste želod.“

John (tako mu je namreč ime) se je tega čudnega fenomena prvič zavedel, potem ko ga je sodelavec vprašal ali morebiti (John) ve, kje raste želod.

John se je začel čuditi. Torej je v svojem razredu (poučuje na srednji šoli) velel, naj dvignejo roke tisti, ki vedo, katero drevo obrodi želod. Roke je dvignilo dve tretjini dijakov in John je enega izmed njih vprašal o izvoru želoda. Dijak je osramočeno priznal, da odgovora pravzaprav ne pozna. John je še enkrat vprašal: “Mogoče niste razumeli vprašanja,” in ga je ponovil. Sedaj je roke dvignilo samo par dijakov.

John je pomislil, da je mogoče ta razred izjema. Pozneje se mu je ponudila priložnost, da je postavil vprašanje večji množici, dvesto petdesetim ljudem. Samo za prgišče jih je poznalo odgovor. Nato je John vprašal mene: “Ali naj verjamemo, da ljudje dobivajo dobro izobrazbo?”

Resnica je, da ljudje premalo poznamo svet narave. Pozornost usmerjamo drugam.
Dandanes se vsakdo širokousti, kako se naj upravlja z naravo, ampak le malokdo pozna vsa pomembna dejstva (podnebne spremembe, gensko spremenjeni organizmi, itn.), da bi se lahko o njih razumno pogovorili.

Nepoznavanje preprostih stvari je značilnost močne zbeganosti. Kultura, ki ne ve, na katerem drevesu raste želod, očitno ne ve kaj dosti o drevesih, in tako bo brezglavo še naprej uničevala gozdove, dokler ne bo uničila ekosistema na več kot polovici Zemlje. Naša nevednost lahko vodi v okoljevarstveni samomor.

Če ne veste, na katerem drevesu raste želod, ali potem veste od kod prihajata nafta in premog? Veste, kaj je pogoj za zdravo okolje? Ali veste od kod material za stavbe? Kje lahko dobite dobro pohištvo in orodje? Od kod na stotine živalskih in rastlinskih vrst? Ali lahko družba, ki ne ve teh preprostih stvari, ve, od kod človek in kam gre?
Gene Logsdon

Prevod in priredba: Valerija Hozjan
http://www.energybulletin.net