Tudi jaz sem iz Železnikov. Ker nas na srečo ni poplavilo, nas je kar nekaj domačinov hodilo pomagat, kjer so pač rabili pomoč para rok, lopate ali samokolnice, saj smo imeli to srečo, da smo zvečer odhajali umiti spat v suhe postelje toplih domov.

Tu bi rad opisal, kako sem videl in doživel pomoč vseh ljudi, domačih, predvsem pa tistih, ki so prišli od drugod pomagat v Železnike, pa naj bodo to gasilci, vojaki, civilna zaščita, ali pa organizirane skupine prostovoljcev. Žal mi je le, da si nisem bolje zapomnil imen ter od kod je bil kdo, zato se že vnaprej opravičujem tistim, ki ne bodo omenjeni.

Naj že na začetku povem:

FANTJE IN DEKLETA, TAGLAVNI STE!
HVALA VAM!
IN MISLIM, DA BI SE VAM NEKDO MORAL OPRAVIČITI ZA TISTO SKROPUCALO OD ODDAJE TRENJA.
SRAMOTA, RES!

Takole je bilo.

Torek 18.9. Pri drugem mostu v Dašnici je voda zalila cesto in pritličja hiš v ulicah. Prostovoljni gasilci iz Železnikov, Dražgoš in mislim da so bili še iz nekaj krajev v Poljanski dolini, so prestavljali črpalke, skupaj z domačini kidali mulj, reševali avtomobile iz poplavljenih garaž, odnašali stvari, ki jih je voda prinesla na dvorišča. Tu so bili ogromni nanosi lesa, bale sena, sodi, drevesni štori,... Črpali so vodo pomešano s kurilnim oljem, ker so se cisterne prevračale. In to pozno v noč.

FANTJE, ŠE ENKRAT VAM HVALA. TAGLAVNI STE IN MISLIM, DA BI SE VAM MORAL NEKDO OPRAVIČITI.

V četrtek 20.9. smo pri Zdravstvenem domu Železniki čistili opremo iz ambulant v pritličju in lekarne. Tu so bili vsi zdravniki, sestre, farmacevtke, fizioterapevtke, skratka vsi zaposleni. Pomagalo pa je tudi kar nekaj skupin prostovoljnih gasilskih društev, če se ne motim nekje iz severne primorske. Ti fantje so celo popoldne prinašali težke omare in pisalne mize na dvorišče in jih nato čiste odnašali po stopnicah na podstrešje (2. nadstropje). Drugi so čistili tla v pritličju z metrskimi metlami in vodo. Nihče ni niti malo potarnal, da je utrujen, čeprav so bili nekateri tam že drugi dan. Kovinske kartotečne omare pa imajo tudi svojo težo. Če ne prva, deseta je pa že težka.

FANTJE IN DEKLETA, ŠE ENKRAT VAM HVALA. TAGLAVNI STE IN MISLIM, DA BI SE VAM MORAL NEKDO OPRAVIČITI.

Na tem mestu, bi izkoristil priliko in poskušal pomagati še mojemu dobremu prijatelju dr. Branku Koširju, dr. Špeli Peternelj in dr. Gregor Habjanu ter ostalim  sodelavcem, zato navajam njihovo sporočilo:

"Spoštovani!
V torek 18.9.2007 je prebivalcem Železnikov narava pokazala zobe. Zalila in poškodovala klet in pritličje Zdravstvene postaje. Popolnoma je uničila tri ambulante (pohištvo, sanitetni material, aparature), fizioterapijo in lekarno. Zaradi že tretje poplave na Zdravstveni postaji se pojavlja dvom o njeni poplavni varnosti. Potrebna bo temeljita obnova in zaščita pred
poplavami. 6700 prebivalcev skoraj uničene občine Železniki nujno potrebuje varno in obnovljeno Zdravstveno postajo. Tudi Vi lahko sodelujete. Pridružite se nam, ki nam ni vseeno. Svojo finančno pomoč lahko nakažete na:

Občina Železniki, Češnjica 48, Železniki
TRR št.: 01346-0100007492
sklic 4000-2007 Za zdravstvo

Z Vašo pomočjo bodo največ pridobili prizadeti prebivalci občine Železniki.
Hvala Vam!" Konec citata.

Ko je bilo delo pri Zdravstvenem domu za ta dan zaključeno smo se s prijatelji odpravil naprej, ker se je še videlo.

Prišli smo do stanovanjske hiše, kjer so našo ponudbo z veseljem sprejeli. Začeli smo pripravljati, kako bomo iz kleti spravili blato. Še nismo niti dobro začeli, ko sta se že pojavila dva prostovoljna gasilca, če lahko pomagata. Priskrbela sta motorno žago in skupaj smo podprli strop, ki se je zaradi vode vdrl. Gasilca sta v kleti ves čas brez odmora nalagala blato v vedra. Do teme je bila klet prazna. Poslovila sta se in s sabo odnesla motorno žago in nekajkrat "Hvala iz srca."

FANTA, ŠE ENKRAT VAMA HVALA. TAGLAVNA STA IN MISLIM, DA BI SE VAMA NEKDO MORAL OPRAVIČITI.

Zvečer pa Trenja. Ko sem prišel domov, je žena že zdavnaj zamenjala program. "Saj sem vedela kaj bo," je rekla. Vseeno me je zanimalo, kaj imajo in sem prestavil nazaj. Šok! Gospodje Prevc, Bogataj, Erjavec,
ki naj bi se ukvarjali z organizacijo vse večje množice ljudi, ki so prihajali na pomoč, so se morali braniti in zagovarjati zakaj so naredili to in to, pa zakaj tega in tega niso,... O voditelju oddaje ne bi izgubljal besed.

HALO LJUDJE, KAM GRE TA SVET MEDIJEV IN KAM PELJEJO NAŠ SVET?

Petek 21.9. Vsi domačini, s katerimi sem govoril, so ogorčeni nad sinočnjo oddajo. Nekaj gasilcev in vojakov me vpraša, če je bilo kaj narobe, če so oni kaj narobe naredili? "Ne. Vi še najmanj." Širok nasmeh, roka in vsak na svojo stran pomagat. S še dvema prijateljicama smo Na Plavžu začeli pobirat strešnike iz poplavljene lope in jih zlagat nekaj metrov više na suho. Ravno dobro smo se ogreli, ko je po cesti prišlo nekaj vojakov. Takoj so pristopili in delo je steklo, da je bilo veselje. Vojaki so pa še kar prihajali. Od vojaka Romana iz Krškega, ki je bil v vrsti poleg mene, sem izvedel, da so poklicni vojaki iz vrhniške vojašnice. Delo je bilo hitro opravljeno, čeprav so vmes skočili še k sosedu prestavit težak obdelovalni stroj v lesni delavnici.

FANTJE, ŠE ENKRAT VAM HVALA. TAGLAVNI STE IN MISLIM, DA BI SE VAM MORAL NEKDO OPRAVIČITI.

V soboto 22.9. smo pomagali pri hiši poleg športne dvorane v Dašnici. Spet prostovoljni gasilci v glavnem iz ljubljanskih brigad. Lopate, vedra, samokolnice in pa dobra volja. Cel dan. Do večera je bilo opravljeno veliko delo. Kleti so bile izpraznjene. Spet se je dalo priti okrog hiše.

FANTJE IN DEKLETA, ŠE ENKRAT VAM HVALA. TAGLAVNI STE IN MISLIM, DA BI SE VAM MORAL NEKDO OPRAVIČITI.

V nedeljo 23.9. podobna zgodba. Hiša poleg nogometnega igrišča. Fantje iz civilne zaščite, prostovoljni gasilci, seveda domači in pa še nekaj domačinov iz Železnikov. "Uradni jezik" je bil tokrat rovtarski, idrijski. Do večera se je delalo. Z dobro voljo in entuziazmom.

FANTJE IN DEKLETA, ŠE ENKRAT VAM HVALA. TAGLAVNI STE IN MISLIM, DA BI SE VAM MORAL NEKDO OPRAVIČITI.

Pod črto:
Kjerkoli smo začeli z delom, je bil hitro kdo od "zunanjih" zraven in pomagal.

Prepričan sem, da je še veliko podobnih zgodb. To so le tiste, ki sem jim bil priča in še enkrat za konec povem:

FANTJE IN DEKLETA, TAGLAVNI STE! HVALA VAM STOKRAT PA ŠE NEKAJKRAT ZA POVRHU!

Vi ste naredili ta svet v ozki dolini Selške Sore spet malce lepši. Že samo s svojim prihodom, dobro voljo, entuziazmom, ste vrnili nekaj upanja v srca Železn'karjev. Star moder mož je nekoč rekel: "Človek lahko živi brez hrane nekaj tednov, brez vode nekaj dni, brez zraka nekaj minut, brez upanja pa niti sekunde."

P.S.
Upam, da bo tole pismo priromalo tudi nazaj do prostovoljnega gasilca iz Primorske, njegove žene in njegovih dveh otrok, katerega zgodba je spodaj. In do vseh, katerih zgodba je podobna njegovi. Veste vaš ati je Dec, kot rečemo v Železnikih in to z velikim D. Ta svet očitno dela po principu KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ in dragi gasilec, kjerkoli že si, tvoja dobrota se bo tebi in vsem tvojim kolegom in vašim družinam vrnila.

To mi je ležalo na duši od tistega četrtkovega večera polnega nepotrebnih trenj.

Vse dobro vsem,

Robi

***

Prihajam iz Železnikov. Tudi nas je poplavilo. Včeraj smo spremljali Trenja. Tista ženska, ki je vse skupaj popluvala, je snažilka, ki je izgubila službo že v dveh trgovinah zaradi kraje. Njen mož pa je čisti nesposobnež, ki je bil zaposlen v vojski in je bil iz nje tudi odpuščen. Sedaj pa zbija palete. Odprl je s.p. In kaj mu je voda zalila? Eno kladivo in par žebljev. Katastrofa.

Bom pa jaz povedal.

HVALA LEPA VSEM GASILCEM IZ CELE SLOVENIJE. HVALA
VSEM PROSTOVOLJCEM, KI STE SE KOPALI V BLATU. HVALA VSEM. VEČ KOT ZAHVALE VAM TRENUTNO NE MOREMO DATI.

Nič se ne ustrašite takih komentarjev. Vsi smo vam hvaležni. Pa še nekaj. Slak&Co Trenja so cel dan čakali na ulici in pizdili, da naj jim odkidamo blato, da bodo lahko postavili sceno. Eden pa ni prijel za lopato in si sam kaj naredil. Obup.

***

Pozdravljeni vsi skupaj.

Moram vam povedati vsem skupaj, da sem včeraj 20.09.2007 šel spat zelo žalosten in to po oddaji, katero je vodil novinar g. Slak. Oddaja je pokazala vse sile reševanja v Železnikih v zelo negativni luči. To je res izraba tragedije ljudi v profit. Ne vem kako poteka lastniška struktura TV hiše, ki je priredila ta show v Železnikih, ma me niti ne zanima, saj so z negativnim prikazom reševanj po mojem prepričanju resnično pokvarjeni.

Sam sem prostovoljni gasilec in sem moral vstati ob 2 uri ponoči, da sem lahko s svojimi prijatelji, zjutraj, ko se je zdanilo, poprijel v Železnikih za delo. Žena me je po odločitvi, da grem tja vprašala če vem koga puščam doma (njo in dva šolajoča otroka) in vem, da kljub moji tolažbi ni spala do jutra po mojem odhodu. Ta občutek pozna tisti, ki se zaveda nevarnosti in vedno upa, da se iz reševalne akcije vrneš živ in zdrav. Eno je če si zaposlen kot reševalec, drugo je če si prostovoljec. Lahko greš ali pa ne greš. Odločiš se sam po svoji vesti in zmožnostih. Marsikoga niti ne pustijo iz službe, pa bi šel rad. Če pride poziv, pač
greš, a efekt ni isti če greš pod prisilo ali če greš zato ker čutiš potrebo po pomoči.

Kakorkoli, pomagali smo ljudem, ki jih je doletela katastrofa v predelu Železnikov, ki mu pravijo Plavž. Najprej smo iskali pogrešano osebo, ki so jo našli mrtvo malo nižje od doma, kjer smo iskali mi. Sožalje svojcem in prizadetim. Kasneje smo pomagali ljudem pri iznosu pohištva, črpanju vode iz prostorov, reševanju kurilnic, čiščenju lesa, blata... pač po svojih močeh. Redno je okoli nas potekala akcija razdeljevanja kruha in vode. Domači gasilec je na tem območju koordiniral po svojih močeh reševanje. Zavedam se tudi, da je tistemu, ki je šokiran in prizadet vsaka pomoč premalo.
Venomer so naše delo spremljali razni fotoaparati in kamere, ki so posnele vsak detajl. Le na TV-ju niso bili v stanju pokazati niti 20 sekundnega pozitivno naravnanega prispevka o pomoči in reševanju. V oddaji TRENJA so se mi G. Erjavec, Bogataj in župan Železnikov prav smilili, saj so bili prikazani kot en pobalin, ki je s kamnom razbil šipo in ga zaradi tega zaslišujejo in kregajo in to pred celo SLO. V celotnem reševanju, ki je potekalo že tretji dan ni bilo niti ene malenkosti pokazane pozitivno. Toda mi se ne damo. Ni nam mar takih novinarjev in njihovega vodstva in lastnikov ter par prizadetih posameznikov, ki so nas vse skupaj očrnili. Z ženo sva zvečer med oddajo kljub temu poslala SMS za pomoč. Mi vemo, da smo na pravi poti in bomo še prišli reševat tja in drugam, kadar bo le potrebno.

Prostovoljni gasilec iz Primorske

***

P.S.