NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov   
    ponedeljek, 3. september 2007 @ 05:07 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Kam vodijo vzhodni mojstri? Kaj se zgodi pri vzhodnjaški meditaciji?
    Mojstri delujejo telepatsko. Kristusova pot je pot očiščevanja. Velika nevarnost: Blokada na ravni čustev in občutkov. Vezanost v nadaljnjih inkarnacijah.

    To je nekaj tem iz knjige Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov, ki jo je izdalo Univerzalno življenje. Za pokušino vam ponujamo nekaj odlomkov iz knjige.

     »Zunanje, konfesionalno krščanstvo ni moglo in ne more človeštvu pokazati poti k Notranjemu mojstru, Kristusu. Duhovno prazno in brez moči kot je, ne more potešiti hrepenenja po duhovni hrani, ne more pokazati poti nazaj v večno domovino. Zato se mnogi, ki iščejo, obračajo na vzhod, k vzhodnim religijam. Ljudje starih vzhodnih religij pogosto niso tako intelektualni; molijo; revnejši so v zunanjem in toplejši v srcih; manj mislijo na vojno.«

    Toda kam nas lahko pripeljejo tehnike, ki jih ponujajo vzhodni mojstri? V že omenjeni knjigi lahko o tem beremo naslednje: »Že tisočletja so v vzhodnih področjih učili samoodrešenje. Vzhodni učitelji še učijo delne aspekte poti v notranjost. Kar pa jim manjka, je spoznanje, da od Golgote naprej ni več samoodrešenja. Od Golgote naprej je Kristus Odrešitelj vseh duš in ljudi. Zaradi tega je pred 2000 leti ugasnila pristojnost učiteljev z vzhoda, v kolikor ne vodijo h Kristusu, edinemu vseprisotnemu Mojstru v notranjosti duše. Če 'mojstri' ne vodijo h Kristusu, edinemu Mojstru, Mojstru vseh mojstrov – kam potem vodijo? Vodijo v hierarhije tistih 'mojstrov', ki ne priznavajo Kristusa kot Odrešitelja in sovladarja stvarstva ali pa ga odklanjajo kot predstavniki satanskih hierarhij. Jezus iz Nazareta je rekel: 'Toda ne dajte se imenovati mojstri, kajti eden je vaš Mojster, vi vsi pa ste bratje.' (Mt 23, 8-9)«

    Kaj delajo poti 'mojstrov'?

    Tako imenovani 'mojstri' danes pridobivajo učence tako, da jim ponudijo, kar si le-ti želijo: mir, notranjo tišino, izpolnitev, ljubezen, zdravilne moči, jasnovidnost, levitacijo, razsvetljenje. Kako lahko po mnenju mojstrov dosežemo te cilje? Predvsem z vzhodnimi meditacijskimi tehnikami. Takrat, ki si človek tega, kar potrjuje v meditacijah, ne prizadeva uresničevati v vsakdanjem življenju, je meditacija tehnika. O tehniki lahko govorimo tudi takrat, ko učenec v mislih ali na glas ponavlja tuje mantre – ne da bi vedel, od kod prihajajo. Potemtakem od nas ne zahtevajo samospoznanja, spoznanja ter da odložimo človeške napake in slabosti, od nas ne zahtevajo vsakodnevnega dela in usmeritve na Kristusa.

    'Mojstri' delujejo telepatsko, to pomeni s prenosom misli. Z močjo misli vsakokrat sevajo v šesti ali pa v četrti center zavesti, ki oskrbujeta duhovni obtok v človeku. Ta dovod energije, ki po telepatski poti pride od zunaj, vzpodbudi krvni obtok. Dokler traja to magično sevanje, lahko tisti, ki meditira, vidi duhovne slike ali pa sprejme 'mojstrove' misli. Teh slik torej ni dal Bog, ampak jih je odposlal mojster z namenom, da bi učence priklenil nase. To je črna magija, je vplivanje na svobodno voljo.

    Velika nevarnost: Blokada na ravni čustev in občutkov

    Kje leži vzrok, da učenec zaradi vzhodnih tehnik ne more več dojeti svojih misli in občutkov? Bistven vzrok je ta, da vzhodne poti samo govorijo o Bogu in o razširjanju zavesti, ne zahtevajo pa, da očistimo svojo dušo z življenjem po Božjih zakonih. Zaradi obilice duhovnega znanja, zaradi meditacije brez uresničevanja Božjih zapovedi in zaradi neprestanega ponavljanja manter se v učencu zgradi določena plast – vse je namreč energija – ki prekrije njegove ravni čustev in občutkov. Iz te plasti lahko potem tudi prejema duhovne odgovore na svoja življenjska vprašanja. Svojih lastnih obremenitev pa, ki ležijo pod njo, zdaj ne more več očistiti. Zakaj ne? Zato, ker človeške napake in slabosti ležijo globlje in se pokažejo v našem svetu občutkov in čustev. Njegova vest se ne oglaša več, da bi ga opozorila na napake in slabosti.

    Duhovni obtok pa je Zakon Duha. Človek ga sme vzpodbuditi samo po zakoniti poti, to je z izpolnjevanjem Božjih zakonov.

    Prav tako nam noben mojster ne more odvzeti karme. Noben 'mojster' tudi ne more odpustiti grehov. Grehe odpušča samo Bog po Kristusu, Svojem Sinu, našem Odrešitelju. Edino Kristusova moč v nas lahko dušno obremenitev spremeni v pozitivno moč. Do tega pa pride samo takrat, če je učenec pred tem prepoznal svoje napake, jih obžaloval, prosil za odpuščanje in prepoznanih napak ni več ponovil.

    Poti 'mojstrov' so med drugim mikavne tudi zato, ker učenec že na samem začetku poti prejme notranje slike in ker ponujajo udobno pot k Bogu. Ko pa se učenec enkrat naveže na 'mojstra', ta zahteva posojeno energijo nazaj. Z usmeritvijo na 'mojstra' postane učenec odvisen od njega in je sedaj dobavitelj energije za svojega 'guruja' in tudi za tiste interesne skupine duš in za podobna energijska polja, ki stojijo za 'gurujem'.

    Žena, ki je dolga leta hodila po vzhodni poti samouresničitve, je poročala, zakaj je zapustila to pot: "Nekega dne sem vprašala mojstra: 'Mojster, kaj praviš o ljubezni do bližnjega? Ali naj ne bi ljubili drug drugega?' In tole je bil njegov odgovor: 'To raje pustimo. Poglejmo samo zadnjih 2000 let in videli bomo, kam je pripeljala Kristusova zapoved, naj ljubimo drug drugega. Pustimo to. Ljubimo Boga v sebi, tako uresničujemo najvišje védenje, ki sem vas ga učil. Nič nimamo od tega, če ljubimo bližnjega, ljubili naj bi Boga. Vsak od nas ljubi svojega Boga v sebi in to je vse.'

    To poročilo nam ponazarja, zakaj vzhodni 'mojstri' tako malo govorijo o absolutnem zakonu nesebične ljubezni. 'Mojstri' sicer govorijo o ljubezni, o tem, da je Bog ljubezen, da naj ljubimo svojega bližnjega. Ne govorijo pa o tem, da pot k Bogu vodi edinole prek naših bližnjih, ker je naš bližnji v naši notranjosti, v našem čistem bitju, del nas samih.

    Nekdo, ki je sedem let prakticiral zen, je poročal o naslednji izkušnji: "Vedno so mi govorili: Ne misliti. Bodi miren, bodi tih. Toda tega, da naj bi kaj očistil, občutil obžalovanje, odpustil in prosil za odpuščanje in da naj prepoznanih napak ne bi več delal, celih sedem let ni nihče omenil."

    Dogaja se tudi, da jogo ponudijo izrecno kot "gimnastiko". Neka žena se je na ta način naučila joge v nekem zdravstvenem društvu. Nikoli se ni ukvarjala z jogo kot z duhovnim učenjem, ampak je videla v njej samo gimnastiko. V njenem društvu je potem uram teorije sledil tečaj. Pri enem od teh srečanj ob koncu tedna je učitelj "enostavno" odprl enega od duhovnih centrov v njenem finosnovnem telesu. Posledica je, da še danes, po tolikih letih, vidi okoli sebe slike, bitja in spake.

    Vsaka kretnja – in tako tudi vsaka vaja joge je istočasno "oddajanje". Tako pričnemo istočasno "oddajati" in ustrezno tej nihajni frekvenci tudi sprejemamo – bodisi iz tega sveta ali pa iz onstranskih območij. Učenec na ta način tudi z eno samo vajo joge vzpostavi zvezo z določenimi energijskimi polji.

    Vendar pa udobne poti k Bogu ni. K Njemu ne bomo prišli s pomočjo pasivne vere, temveč samo z aktivnim uresničevanjem Desetih zapovedi, Govora na gori in Absolutnega zakona pod vodstvom odrešilne moči v nas, Kristusove Božje moči. To pot je zdaj, v mogočnem časovnem preobratu, vsem ljudem razodel Kistusov Božji Duh po svoji preroški besedi v Univerzalnem življenju. Pot obsega sedem stopenj: red, volja, modrost, resnost, potrpežljivost, ljubezen in usmiljenje. Uresničitev in izpolnitev aspektov Božjega zakona, ki smo se jih naučili od prve do četrte stopnje, človeka pripelje na tak nivo očiščenosti, da lahko potem Notranji mojster, Kristus, prevzame neposredno nadaljnje vodenje učenca od pete do sedme stopnje, torej do zavestne enosti z vso Bitjo, do nesebičnega delovanja za blagor vseh. Več tisoč ljudi na vseh petih kontinentih Zemlje je že stopilo na to pot šolanja.

    V prakristjanski meditaciji potrjujemo aspekte našega notranjega bitja in si istočasno resno prizadevamo, da jih tudi uresničujemo. Če npr. izgovarjamo v svojo notranjost stavek: "Sem miren", potem ta pozitivna energija zadene v nas tiste aspekte, ki so še nemirni. Tako jih lahko prepoznamo in očistimo. Postopoma bomo postali miroljubni, kot ustreza Božjim zakonom. Na Notranji poti v Univerzalnem življenju se tisti, ki hrepeni po Bogu, že od samega začetka ne usmerja na ljudi, ampak edinole na Kristusa, ki biva v njem. Tako ne pride do vezanosti, kajti Kristus je svoboda. S postopnim uresničevanjem in izpolnjevanjem večnih zakonov dobimo oporo v božanskem v sebi, okrepimo se torej v Kristusu, čisti, nesebični moči. To je resnična varnost in gotovost, ki pomeni svobodo.

    Zakaj iščemo? Ali ne išče naša duša? Človek pa, ki bi rad vse dosegel hitro, misli, da bo mogoče le hitreje napredoval in v 'duhu' kaj postal, če se veže na ljudi, na voditelje duš in njihove hierarhije. Vendar pa sta od Golgote dalje v vsej neskončnosti samo dve možnosti: ali prek Kristusa k Večnemu v sebi – ali pa usmeritev na ljudi, ne glede na to ali se imenujejo 'mojster' ali 'duhovni učitelj'.

    Toda kdor se usmeri na Kristusa, je in ostane svoboden na svoji poti k popolnosti. Svoboden se vrača k večnemu viru, k Bogu v notranjosti svoje duše, k pravemu bitju. Bog je svoboda; in tako je tudi Svojim otrokom dal svobodo, svobodno voljo. Vse druge poti, predvsem usmeritev na zemeljskega 'mojstra', vodijo nesporno do vezanosti na te ljudi in do vezanosti na ustrezne onstranske hierarhije duš, za katere 'mojster' živi in deluje na Zemlji.

    Zakaj torej ovinki prek človeških duhovnih vodij? Neposredno pot k Mojstru imamo vendar v sebi: Notranjo pot 'Bliže, moj Bog, k Tebi. Prihranimo si dolgo obhodnico! Izberimo si direktno pot, najkrajšo pot. Kristus, edini pravi, vseprisotni Mojster, živi v nas.

    Knjigo je izdalo univerzalno življenje.
    Vezava: mehka
    obseg: 56 strani (format 13,5 cm x 18,5 cm)
    Cena: 6,50 € (+ poštni stroški)
    Knjigo lahko naročite na naslovu:
    Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana
    Uradne ure vsak torek od 10.00 do 12.00 ure
    Dežurna informacijska pisarna vsak torek od 10.00 do 12.00 ure

    Tel./fax 01/568-41 48 – informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure
    Internet: www.univerzalno-zivljenje.si
    Email: info@univerzalno-zivljenje.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.univerzalno-zivljen...
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Ekskluzivno in intervjuji

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov | 14 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 4. september 2007 @ 16:39 CEST
    Prebral sem tole knjigo in moram reči, da je zelo dobra. Priporočal bi jo vsakemu na duhovni poti, da si jo preberi.
    Lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: BraneK1 dne torek, 4. september 2007 @ 18:07 CEST
    Prebral sem in ne morem se čisto strinjati z napisanim.

    Sicer je znano da je ga. Gabriela prerokinja, vsaj bila je, samo tukaj odseva njeno človeško razmišljanje, ne pa narek od zgoraj. O tem ne bi pisal, če teme ne bi poznal.

    Na kratko lahko rečem, pri vzhodnih mojstrih, vsaj v zgornjem smislu ni prav nobene nevarnosti, drugo je stopanje na pot učenja magije. V razmišlajnju je čutiti predvsem zavestno zaviranje sledilcev, da bi spoznali še kaj drugega. Na podoben način se pri njih (Univerzalno življenje) dogaja tudi ograjevanje od drugih ver.

    Na duhovno pot lahko učenca pripelje samo razsvetljen mojster, ki se je že združil z Bogom. Takih je resnici na ljubo na vzhodu neprimerno več kot na Zahodu prav zaradi uporabe joge ali zen meditacije. Če nekdo išče način za levitiranje, je pa tako jasno, da mu je dober tudi mojster magije.
    In tako je, če je učitelj pravi in učenec predan, učitelj lahko nenehno ponavlja da Boga ni, lahko tudi, da Kristus ni nič posebnega. Če učitelj lahko učenca pripelje do Spoznanja, je od tam naprej jasno vse, tudi to da je Kristus resnični kralj vesolja. Tako tudi vsi pravi mojstri svetujejo učencem predanost Kristusu in tudi preteklim Božanskim inkarnacijam.

    Morda je lahko joga nevarna brez pravega učitelja, vendar pa je nevarnost zanemarljivo majhna.

    Tisto o telepatiji in podobne zgodbe, to je po moje samo zavestno strašenje....

    Morda bi skeptikom svetoval knjigo Avtobiografija jogija - avtor Jogananda, ki pove veliko več kot vsak komentar. Govori o resničnem življenju duhovnih učiteljev.

    Hitrejše poti do boga ni kot je joga in prisotnost živega učitelja. Tu ni nobenega trčenja z Kristusom, Kristus bi bil živ gotovo najbolši vodnik, vendar pa nas joga na koncu pripelje prav do njega, ki je v resnici še kako živ, samo mi ga nismo sposobni zaznavati kot navadni ljudje ujeti v materialnost.

    Brane


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Nara dne torek, 4. september 2007 @ 21:55 CEST
    Prispevek je zanimiv, marsikatero opozorilo je na mestu, moti pa me pisanje o ekskluzivnosti duhovne dediščine Jezusa Kristusa, menda edinega odrešenika. Kaj takega lahko zapiše samo nekdo, ki ne pozna naravne, nedoktrinarne duhovnosti in ki nima korenin v življenju, v naravi.

    Kdor ve, kaj je egregor (prispevek o tem je bil objavljen tudi na pozitivkah), mu je jasno, da so VSI mojstri že za življenja postali ikone, kaj šele po smrti -- vključno z Jezusom. Pravzaprav je v imenu Jezusovega egregorja storjenega največ nasilja na Zemlji, zato ni "Jezusova" pot, ki jo predstavljajo njegovi današnji pridigarji, nič manj popačena od drugih poti.

    Nekoč mi je moder Američan v Indiji rekel: "Kaj ti koristijo Jezus, Buda, Krišna, Šiva ... če je tvoja zavest otopljena z načinom življenja, če si samo kolešček v sistemu, pa se tega niti ne zavedaš. Zavedanje je kot luč, ki osvetli sobo, da lahko najdeš tega Jezusa, Budo, Krišno ... Brez te luči ni nič!"

    Toliko od mene.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Drago dne sreda, 5. september 2007 @ 09:48 CEST

    Nara, samo mali popravek: gre za egregor Kristusa in ne Jezusa.



    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Jonson dne sreda, 5. september 2007 @ 22:21 CEST
    Članek je verjetno dobronameren in ima nekaj dobrih misli,
    ampak je brez znanja o vzhodni duhovnosti. Vsebuje
    premalo znanja in razumevanja o tem, kaj joga je.

    Malo več znanja prosim.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Sonja Ličof dne sreda, 5. september 2007 @ 23:43 CEST
    Res je, v imenu Jezusa, Kristusa, je bilo na Zemlji storjenega največ nasilja. Vsekakor pa tega ni bil kriv Jezus, Kristus, temveč tisti, ki so se vse od začetka Njegovega delovanja borili proti Njemu in s tem proti Bogu, Njegovemu in našemu Očetu. Zato ima danes zelo veliko ljudi napačno sliko o Bogu. Velikokrat sem doživela, da so se ljudje ob besedi Bog ali Kristus obrnili stran.

    Vsekakor Kristusa ne moremo enačiti z Budo, Krišno, Šivo in ostalimi, saj je edino Kristusova odrešilna iskra prisotna v vsaki obremenjeni duši in tako tudi v vsakem človeku. Je opora in moč, da laže občutimo Kristusa v sebi in se z Njegovo pomočjo rešimo svojih obremenitev ter se kot čista bitja spet vrnemo k Bogu.

    Kristus po Gabriele, Svoji prerokinji in poslanki za današnji čas, to zelo podrobno razlaga v knjigi To je Moja Beseda - Jezusov evangelij - Kristusovo razodetje, ki ga že poznajo pravi kristjani po vsem svetu. Citiram Njegove besede iz omenjene knjige:

    "Na griču Golgota - to pomeni: mesto lobanj - so Me Rimljani križali, ker Me judovski narod ni sprejel in priznal za Mesijo. Čeprav sem po jordanski dolini po dolgem in počez pridigal, učil, zdravil in dal veliko znamenj Svojega božanstva, je ostal trdovraten judovski narod poslušen templjarjem in je zato sokriv smrti Jezusa iz Nazareta.

    Z besedama, ki se smiselno glasita “dopolnjeno je”, so šle v vse obremenjene in padle duše odrešilne iskre. Tako sem postal in sem Odrešitelj vseh ljudi in duš.

    Kot Božji Kristus sem deloval in delujem naprej. V vseh generacijah do današnjega časa [1989] Sem se razodeval in se razodevam po resničnih Božjih instrumentih, po ljudeh, ki imajo skoraj očiščeno dušo.

    V tem mogočnem časovnem preobratu, ko se ljudem vse bolj približuje svetlobni čas, učim večni zakon v vseh njegovih fasetah in vse več ljudi stopa po poti v notranjost k Božji ljubezni.

    Zdaj je prišel čas, ki sem ga naznanil kot Jezus iz Nazareta: “Danes še ne morete nositi, dojeti torej, ko pa bo prišel Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico.” Zdaj Sem Jaz v Duhu med Svojimi, zvestimi popotniki k večni biti, k zavesti Mojega Očeta, in učim jih Absolutni, večni zakon, da ga bodo izpolnjevali tudi tisti, ki bodo živeli v Kraljestvu miru, in tako živeli v Meni in Jaz po njih.

    Moje besede so življenje, so večni zakon. Ohranjene bodo ostale v popotnikih k večnemu zakonu in tudi v številnih pisnih zapiskih - tako tudi v tej knjigi za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Spoznajte: Samo večni zakon ljubezni osvobaja človeka - ne zakon setve in žetve. Le-ta mu prinaša samo trpljenje, bolezen, stisko in hiranje."

    In na drugiem mestu v tej knjigi Kristus podrobneje razloži, zakaj je bilo potrebno Njegovo odrešilno dejanje in Njegova odrešilna iskra.

    " V prvi misli padca je bila namreč želja po razkroju vseh duhovnih oblik. Nasprotna bitja so tako hotela doseči ponovni začetek stvarjenja. Večni Oče, čigar Sin Sem, Mi je predal moč, da izpolnim, kar je Njegova volja, večni zakon: ohraniti vse bivanje kot celoto. Z Delom odrešenja je vsaka hudo obremenjena duša prejela odrešilno iskro. S tem je duša podprta in je tako izključena možnost, da se razkroji v povsod pričujočem Duhu, Božjem toku, in preide vanj kot tekoča energija. Z odrešenjem duša spet postane duhovno bitje in ostane v duhovni obliki Božji otrok.

    Da nisem vzel Svoje dediščine in je dal padlim otrokom kot oporo in moč razvoja, bi se mnoga duhovna telesa razkrojila zaradi povečujočih se obremenitev. To bi zamajalo enakomernost stvarstva in neizbežna posledica bi bila razkrojitev vseh duhovnih oblik."

    Zato velja, da je od Golgote naprej vrnitev k Bogu mogoča samo prek Kristusa, saj nam edino On lahko odvzame, torej izbriše grehe, če smo jih obžalovali in jih ne ponavljamo več. Zato je Kristus vsem dušam in ljudem dal Notranjo pot, pot očiščevanja, v kateri nam daje pomoč in vodstvo, da se kar najhitreje rešimo obremenitev in se kot čista bitja spet vrnemo k Bogu.

    Njegova pot je pot svobode, saj nikogar ne poseduje in ne veže. Koliko je neka pot svobodna, pa največkrat spoznamo šele takrat, ko želimo prekiniti s hojo po njej. Poznam kar nekaj ljudi, ki so poročali o velikih težavah, s katerimi so se morali boriti, ko so prekinili različne duhovne poti vzhodnih mojstrov. Nekaj o tem je zapisanega tudi v knjigi Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov.

    "Mojster ne popusti zlahka. Mojstrova tehnika vodenja je takšna, da učencu, ne da bi ta vedel, po telepatski poti posreduje določena sporočila v možgane, v njegovo podzavest. Tako je "mojster" ustvaril vez, da lahko vpliva na učenca in ga krmari ali mu jemlje energijo. Nekdanji učenci, ki z vso močjo poskušajo, da bi se odtegnili tej vezi, imajo pogosto velike težave. Ko se odvrnejo od "mojstra", često zapadejo v tako pomanjkanje energije ali celo letargijo, da so komaj še sposobni obvladati svoje življenje."

    Vendar pa je v tej knjigi povdarjeno tudi naslednje:
    "Tudi posamezni "mojstri" - ne glede na to, kako se imenujejo njihove tradicije - bodo morali spet priznati Božje otroštvo, da bi tako spet zavestno postali Božji sinovi in hčere."


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Nara dne četrtek, 6. september 2007 @ 15:30 CEST
    Ne bi rekel. Ob resnični zgodovinski osebnosti (Jezusu) se še danes uporabljata obe imeni (Jezus in Kristus), zato sta obe obremenjeni s krivo vero množic, ta pa je polna strahu, nesreče, lažnih upov in jamranja. Itak pa je že sama krščanska religija zrasla na dediščini judovstva in predstave o Bogu, kakršna se je razvila pri njih skozi stoletja. Ta predstava je le mrtva slika, ki ne ponazarja več živega neskončnega Boga.

    Zanimivo je to, da imata obe omenjeni religiji cel kup pristnih življenjskih modrosti. Toda te modrosti ne prihajajo od doktrine o Bogu, ampak prej od vsakdanjih življenjskih izkušenj. Kot pravi neki rek: "Večina modrosti svetnika izvira iz časa, ko je še bil grešnik."


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Nara dne četrtek, 6. september 2007 @ 16:13 CEST
    Kar pišete, lahko drži samo za nekoga, ki je bil najprej iniciiran v krščanstvo in je zanj Jezus centralna sveta osebnost oz. celo Bog. Za milijarde drugih ljudi, katerim je centralna osebnost kaka druga sveta osebnost, božanstvo ali ideologija, potemtakem odrešitve ni. Če je tako, odrešitve niti nočem, saj to sploh ni odreševanje, ampak zasužnjevanje!

    Krščanstvo je vedno bilo ekskluzivistično -- mi, mi in samo mi ... Jezus, Jezus in samo Jezus. Zakaj? Ker je tako rekel tisti ali oni, ker je tako zapisano v neki knjigi ... Kaj pa, če mi zdrava pamet pravi drugače?

    Semitske religije so religije puščav in tja spadajo. Kamor koli so prišle, so začele širiti puščave, danes vidne v obliki kmetijskih zemljišč, cest in mest. Naravne religije Ilirov, Keltov, Slovanov, Saksoncev, Skandinavcev, Indijancev, Aboridžinov in drugih so bile zatrte, saj naj bi bilo enoboštvo boljše od mnogoboštva. Boljše za kaj? Še najbolj za brezosebne urade in podjetja, ki se okoriščajo z življenjem. Častimo jih, kakor smo stoletja častili brezosebnega Boga, skritega za oblak, nevidnega, a strašnega.

    Tiraniji krščanstva se bliža konec. Jezus bo spet postal to, kar je tudi bil, modri sveti mož, ki je živel za svoj čas in svoje ljudi, ne pa za večnost in celotno vesolje. Govorim bogokletno? Odvisno, kdo je vaš Bog ...

    Spomnim se navihanega modreca iz Indije, ki me je nekoč vprašal, kaj je zame Bog. Moj dolg zintelektualiziran odgovor je pospremil z vprašanjem: "Si se tega naučil, ali je to tvoja izkušnja."

    Izkušnja Boga? To sme imeti samo Jezus, a ne? Majhnemu meni je seveda prepovedana.

    Ko sem modrecu odvrnil, da sem se najprej naučil in potem imel izkušnjo, je rekel, da bi bilo bolje, če bi bilo obratno. Ta modrec ni počel prav ničesar od tega, o čemer upravičeno pišete o vzhodnjaških mojstrih. Imel sem srečo, da sem naletel na takega človeka -- na vzhodu torej ni nič kaj bolj rožnato kot v krščanstvu, nikogar ne zagovarjam ali branim. Samo to hočem reči, da je duhovna osvoboditev izključno moja lastna odgovornost, ne pa odgovornost zgodovinskih osebnosti, svetnikov, mistikov ali celo Boga. Seveda pa je to samo moje mnenje, nikakor ne absolutna resnica.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Sonja Ličof dne četrtek, 6. september 2007 @ 22:01 CEST
    Vsekakor ima vsakdo pravico do svojega mnenja, ki naj bi ga imel možnost svobodno izražati - kjerkoli in kadarkoli. To je potem prava svoboda.

    Rada pa bi samo opozorila, da sem prakristjanka, kar s cerkvenim krščanstvom nima nič skupnega in prav tako tudi ne knjigi, ki sem ju omenila. Nauk prakristjanstva temelji na nauku Desetih Božjih zapovedi in Jezusovem Govoru na gori, ki se ga trudimo živeti v vsakdanjiku.

    Prav tako prakristjani ne verujemo v strašnega boga, ki se skriva za oblaki, temveč v ljubečega Očeta, ki pred nami nikoli ni imel skrivnosti. Res pa je, da Ga mi zaradi zožene zavesti, do katere je prišlo zaradi obremenitve naše duše, nismo mogli več videti, razumeti in dojeti.

    Toda ljubeči Bog nas ni nikoli zapusti, temveč nam je vedno znova pošiljal preroke in poslal nam je celo Svojega prvovidenega Sina Kristusa, ki se je utelesil v Jezusu iz Nazareta. Da Bog pred nami ni nikoli imel skrivnosti, dokazuje tudi Jezusov stavek, ki sem ga že citirala: "Še veliko vam imam povedati, toda danes še ne morete nositi, ko pa bo prišel Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico." In Kristus je v današnjem času po prerokinji Gabriele, ki živi v Würzburgu v Nemčiji, uresničil to Svojo obljubo. Razodel nam je vso resnico, do vseh podrobnosti.

    Ime Boga, našega večnega Očeta in ime Jezusa, Kristusa, je bilo velikokrat zelo zlorabljeno. Zaradi tega je veliko ljudi zelo trpelo. Toda Boga, ki je neskončna ljubezen in nepremagljiva moč, ni mogoče premagati. Zato bo na koncu zmaga Njegova. Ljudje, ki izpolnjujejo Njegovo voljo in se trudijo uresničevati Njegov nauk, bodo z Božjo pomočjo premagali vse negativno v sebi in tako na Zemlji pomagali izgraditi Kraljestvo miru Jezusa, Kristusa, ki že nastaja na majhnem koščku Zemlje v bližini Würzburga v Nemčiji. Tam ni več trpljenja in stisk, temveč življenje v miru, resnični ljubezni in pravičnosti.

    In ko bomo s svoje duše odložili vsa bremena, tudi življenje na Zemlji ne bo več potrebno. Takrat se bomo vrnili tja, od koder smo pred davnimi eoni odšli. V čista, večna nebesa, kjer bomo lahko spet gledali Boga in Ga razumeli. Takrat nam tudi nič več ne bo ostalo skrito, kajti naša zavest bo spet popolnoma odprta in vse bomo lahko dojeli v sebi.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Jonson dne petek, 7. september 2007 @ 11:01 CEST
    Vse to kar si napisala je v redu. Tudi ezoterika govori enako. Še
    več, podaja več znanja, bolj poglobljeno, bolj natančno.
    Ezoterična filozofija je bila podana s strani višjih mojstrov,
    rečemo jim mojstri modrosti, ker so v sebi uresničili božansko
    ljubezen.

    Vzhodna joga (religija) ravno tako, kot zahodno krščanstvo v
    vseh svojih različicah ima za cilj spremeniti zemeljskega
    človeka v božanskega človeka.
    Tako, kot obstajajo prevaranti na vzhodu, ki se imenujejo
    mojstri, tako obstajajo prevaranti na zahodu, ki jim je cilj
    zaslužek ali kaj drugega. Vsaka pot ima tudi svoje nevarnosti.

    Joga ima svojo vrednost, ki temelji na pravem znanju in na
    uporabnosti.

    Če pa nekomu odgovarja slediti krščanski poti naj hodi po njej.
    Poti je več. In vse (v svoji čisti obliki) vodijo h Kristusu (luč,
    ljubezen, pravičnost).


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 7. september 2007 @ 16:29 CEST
    Za mene osebno je krščanska pot, osvobojena mrtvih dogem najboljša. Vendar pa je tudi veliko drugih poti, ki prav tako pripeljejo do istega cilja.


    Filozof Marsilio Ficino je zapisal v svojem delu Krščanska religija:" Božja previdnost ne dopušča, da bi bilo na svetu kakšno obdobje brez vere, tudi če so obredi prilagojeni drugačnim časom. Verjetno je različnost celo namen. Bogu je očitno prijetno, da ga častijo na različne načine, tudi na neprimeren način. Bolje na tak način, kot nič".

    Človek postane za stvarstvo pomemben, ko odkrije pot notranjega odrešenja in tej poti tudi sledi. Vrednost za soljudi ima šele, ko se zave smisla svojega in odkrije cilj svojega življenja, ter pride na tej podlagi do sklepa. Bistvena za to sta Zavedanje in Samospoznanje. V sebi mora človek odkriti, da ima še drugo premoženje kot svoj Jaz-ego, ki sili v ospredje. To je Višji jaz, sebstvo, ki nima povezave z naravnim človekom in njegovimi interesi.

    Ko enkrat najdeš pot k sebi in v sebe, narediš prostor za resničnega, notranjega duhovnega človeka, ki se mora v nas ponovno roditi. To je človek Jezus. Hoditi je potrebno po poti notranjega razvoja, na kateri se v nas lahko razodeva Kristus. Po tej poti lahko gre vsakdo, ki se bo zavedal duhovne dediščine, tega bistva Luči, iz katerega mora vstati duhovni človek

    "Pojav Kristusa, Boga v človeku je ravno združitev dveh gibanj; od Boga do človeka in od človeka do Boga; dokončno rojstvo Boga v človeku in človeka v Bogu, uresničitev misterija dvo - edinosti; misterij božjega človeštva".
    ( iz: Svoboda in duh, str: 214)
    Nikolaj Berdjajev - filozof svobode.

    Lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: BraneK1 dne petek, 7. september 2007 @ 20:57 CEST
    Vse skrivnostne besede- recimo Božje otroštvo - kaj neki pomenijo? Glede božje narave ni težko prepoznati božjega človeka. Malokdo od nas zmore čudeže, medtem ko jih božji človek brez težav. Nekaj možnosti obstaja, da določene nenavadne pojave zmorejo "mojstri". "Mojstrom" je izvajanje nenavadnih del omogočila dobra karma iz prejšnjih življenj. Vendar je zelo enostavno prepoznati ali gre za božjega človeka ali "mojstra. Dviganje duha omogoča izključno PONIŽNOST in to se ohrani tudi pri novem človeku.

    Vstajenje duha večina ljudi zazna, ker ima duhovni sijaj človeka ogromno moč. Tega ne zaznajo samo največji materialisti.
    Tu ni pametno mešati nekih "mojstrov" in božjih ljudi, ker ti privlačijo učence s svojo čistostjo, ne pa z nekimi močmi, ki bi jih kadarkoli lahko izkoristili.
    Na Slovenskem smo imeli Prešernovega sodobnika Lorberja, ki je bil blagoslovljen z božjo besedo. V prejšnjem stoletju smo na Slovenskem imeli tudi svetnico z kristusovimi ranami - Magdaleno Gornik.

    Božje otroštvo, drugače rečeno svetnik, indikacija nerazpadanje telesa po smrti, pojavljanje osebe s telesom kjer koli to želi tudi po smrti.

    V knjigi Avtobiografija Joganande lepo opisuje predgovor opazovanje delavca v mrtvašnici. Telo tega svetnika je tudi več kot deset dni po smrti ostalo sijoče in dišeče, brez znakov razpadanja.

    Cerkev, ki so jo komunisti tako vneto napadali, ni nič manj učinkovita pot do duhovnosti kot Univerzalno življenje. Kdor to ne verjame naj stopi na pot ponižnosti in moli v cerkvi.
    Osebno mnenje duhovnikov prav nič ne zmanjša učinkovitost obreda. Saj gre za to- za sledenje Kristusu.

    Brane


    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: Pozitivke dne sreda, 3. oktober 2007 @ 22:28 CEST

    Radi bi opozorili, da je v enem od komentarjev zapisana napačna informacija, da je knjigo napisala prerokinja Gabriele. To ne drži, kar piše tudi na tretji strani te knjige: "Sestavili prakristjani v Univerzalnem življenju". Res je, da je tudi Gabriele prakristjanka, toda kadar knjigo napiše ona, je to v naslovu vedno zapisano.

    Univerzalno življenje



    Nevarnosti, ki prihajajo od vzhodnih mojstrov

    Prispeval/a: katja. dne sobota, 4. oktober 2008 @ 22:31 CEST
    ta članek je vreden, da bi ga prebrali večkrat.

    Hvala, vse najboljše


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,62 seconds