Gensko spremenjeni organizmi  - priložnost ali nevarnost?
v torek, 17. julija 2007, ob 18. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani (dvorana E3 /klet)

Genska tehnologija oziroma gensko spremenjeni organizmi so neizbežno dejstvo in postajajo vse bolj realnost vsakdanjega življenja, zato se mora odgovorna in etična politika do tega vprašanja opredeliti na podlagi strokovnih argumentov in znanstveno preverljivih spoznanj v skladu z načelom "stroškov in koristi".

Zastaviti si moramo torej vprašanje, kakšne so koristi gensko spremenjenih organizmov (GSO), in kakšne so lahko posledice vnosa GSO v postopke pridelave hrane in krmil za živino - za zdravje ljudi, živali in naravno okolje.

Razvoj gensko spremenjenih organizmov naj bi bil odgovor sodobne znanosti na naraščajoče in strateško vse pomembnejše izzive pridelave dovoljšnjih količin hrane ob nujnem sistematičnem zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu.

V zadnjem času je slišati vse več opozoril in kritik takšnega načina spodbujanja pridelave hrane, ki je je sicer na svetu že v tem trenutku dovolj, le da je neenakomerno dostopna, saj naj bi GSO predstavljali prevelika tveganja in nevarnosti za zdravje človeka in živali, biotsko raznovrstnost, ekološko kmetijstvo, ravnovesje v prehranskih verigah človeka in živali, ohranjanje avtohtonih rastlinskih sort in živalskih pasem, dolgoročno povečanje uporabe pesticidov in podobno.

V Sloveniji se je o problematiki gensko spremenjene hrane sicer že govorilo, a večinoma pri tem sodelujejo le kritične nevladne organizacije, ki opozarjajo na specifične vidike nevarnosti in tveganj GSO. Manj so doslej o tej tematiki spregovorili strokovnjaki oziroma predstavniki znanosti, še manj politiki.

V Združenju Zares želimo s tematskim posvetom o GSO spodbuditi konstruktivno in argumentirano izmenjavo mnenj. V Sloveniji bomo kmalu dobili nov zakon o soobstoju GSO, pomembni premiki na zakonodajnem področju pa se obetajo tudi v EU, ki trenutno še nima enotnega stališča o ravnanju z GSO.  

Letos aprila se je na "Mednarodni konferenci o regijah brez GSO, biotski raznovrstnosti in razvoju podeželja" v Evropskem parlamentu zbralo 300 predstavnikov evropskih regij, ki so se že razglasile za območja brez GSO (ang. GMO free area), ki je dala gibanju proti GSO še poseben poudarek.

Po podatkih nekaterih mednarodnih civilnih združenj število regij brez GSO v zadnjih strmo narašča - v Evropi jih je že okoli 236, medtem ko se je doslej že okoli 4.500 mest in občin razglasilo za območja brez GSO. Pred kratkim je kampanjo z naslovom Brez GSO pričel tudi slovenski Inštitut za trajnostni razvoj, Domžale so postale prva slovenska občina brez GSO, vsak dan pa takšne odločitve sprejemajo tudi druge slovenske občine, npr. Maribor, Radovljica in druge.

Na tematskem posvetu bodo o priložnostih in nevarnostih GSO spregovorili naslednji gostje:

• Meta Vrhunc (Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda, Vrzdenec, Združenje za zdravo Slovenijo) - o nevarnostih  uničenja kulturnih rastlin in ekološkega kmetijstva;
• Anamarija Slabe (strokovna vodja na Inštitutu za trajnostni razvoj) - o kampanji "Brez GSO" in negativnih okoljskih posledicah GSO;
• prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani - o tehnološkem in prehranskem vidiku GSO;
• mag. Bara Hieng, magistra znanost s področja agronomije - o varnosti gensko spremenjene hrane za potrošnika in o pomenu soobstoja gensko spremenjenih rastlin za ostale oblike kmetijske pridelave za Slovenijo in EU;
• dr. Mojca Gabrovšek, doktorica znanosti s področja biokemije in molekularne biologije (Združenje Zares) - o zgodovini GSO in splošnih zanimivostih.

Glede na raznolikost stališč uvodnih razpravljavcev in aktualnost teme, pričakujemo zanimivo razpravo.

Vljudno vabljeni in lep pozdrav,

Cveta Zalokar Oražem
Poslanka in ustanovna članica Združenja Zares

Dr. Pavel Gantar
Predsedujoči Združenju Zares