Včeraj, 28.junija, sem bila v Zagrebu, kjer je bila predstavitev pesniške zbirke Zdenke Đurinovac-Hudorović in pesnika Zal Koppa, ki je izdal že tretjo pesniško zbirko, knjigo z naslovom Dragocjeno trajanje. Predstavitev je bila v prijetnem ambientu Gradskega Satiričkog kazališta Kerempuh in pocaščena sem bila, da sem bila povabljena na to predstavitev, predvsem zaradi pesnika Zal Koppa.

In če bi hotela strniti vtise, ki so me prevevali ob branju njegovih pesmi, eno od svojih biserov je recitiral pesnik tudi sam, lahko rečem le besedo, ki pove veliko: poklon Zal, tebi kot pesniku in poklon tebi Zal, kot človeku. In kako se lahko rodi prečudovita poezija ljubezni, če ne skozi prste osebe, ki je čuteča in še toliko lepše brati poezijo, ker v njej postavlja žensko na piedestal in jo ceni kot najdražje in najbolj čudovito bitje tega planeta...

In veličino pesnika je opisal v njegovi knjigi Zlatko Lukić, napisala bom le odlomek, se pa opravičujem, ker ni v slovenščini, ne upam pa prevajati, da ne bi kakšne besede napisala napačno:

Intiman po prirodi, upučen je samo na dva fundmenta u sebi: voljena žena i pisanje. Bez voljenog biča nema pjesme, a brez pjesme ne bi ljubav ovog poete ne bila potpuna. On voli pjevajuči o sreči spajanja dva tijela ujedno, i ne samo to, o spasanu dvije duše u jednu.

Za njega je ljubljeno biče sve:ljubav, svjetlo, miris, pjesma, san, jutro, cvijet, rijeka.. romantik u dusi, a svjestan svojih tankočutnih misli, kod njega nema bola u ljubavi, nema stradanja tuge, straha, sumnji, možda samo pokatkadak sjetne strepnje da se ljubav ne izgubi-jer se gubljenim Ljubavi gubi i Pjesma...

Ja, in med tistimi srečnimi sem, da imam vse tri pesniške zbirke tega pesnika, v katerem brbota in vre in ostaja neusahljiv vrelec...

Še enkrat, Zal, moj poklon ...

ajda

(Zal Kopp je na pozitivkah objavil nekaj svojih prečudovitih pesmi in tu je le drobec vtisov, ki sem jih strnila...)