Resnično veselje
Kje so resnična nebesa? Resnična nebesa so tukaj. Kje je resnični pekel? Resnični pekel je tukaj. Hujšega pekla od tega ni nikjer. V eni sami minuti te odnese od ene skrajnosti v drugo. Toliko bolečine, kot si je niti predstavljati ne moreš. Duševne muke lahko presegajo tudi fizično bolečino. S kakšnim mazilom jih lahko namažeš? Za bolečino žalosti ni zdravila.

Ko človek razume, kaj je ta resnična stvar, bodo še vedno prihajali viharji žalosti, toda v njegovem življenju bo eno samo veselje. Viharji žalosti pridejo, resnično veselje pa nikdar ne odide. To sem videl. To niso samo besede. To veselje te nikdar ne zapusti. To ni le besedičenje. Stojim za vsem, kar govorim.

Nekaj lepega

Maharaji se je včeraj (16.4.2007) srečal s skupino mladih ljudi. Navdušeni si želijo o njegovem sporočilu upanja in miru povedati tudi drugim ljudem. Kar sledi, je odlomek njihovega pogovora:

Dekle: »Maharaji, rada te imam, ti si moj heroj.«
Maharaji: »Ampak jaz nisem heroj.«
Dekle: »Maharaji, ti nisi heroj, ti si zvezda.«
Maharaji: »Ne, prav gotovo nočem biti zvezda. Ne heroj ne zvezda.«
Dekle: »Maharaji, resničen prijatelj si mi.«
Maharaji: »V redu, prav. To pa lahko sprejmem.

Ljudje si ustvarijo heroje. In kdo je njihov heroj? Superman. Kakšen je njihov junak? Spider-man. In čez dva dni ugotovijo, da njihov junak ni bil tako velik junak. Tako pač to gre.
Ljudje ne potrebujejo junakov. Ozreti se morajo k sebi. Sami zase morajo biti junaki. Med nami hodijo angeli. To se zgodi takrat, ko naredimo nekaj lepega. Ko greš in nekomu poveš za možnost Znanja, postaneš angel. V tistem trenutku postaneš angel.

Angeli vsak dan hodijo med nami. Temu sem bil priča v Jaipurju. Avtobus je ravno odpeljal, ko je za njim stekel starejši mož in nekaj vpil. Njegova prtljaga je bila na avtobusu, on pa je zamudil. Tekel je, tekel in tekel in jaz sem vse to opazoval. Med njim in avtobusom pa je bil še nekdo na motornem kolesu, ki je nekoliko pospešil in uspelo mu je avtobus ustaviti. Mož, ki je tekel, se je vzpel na avtobus, motorist pa je izginil. V tistem trenutku sem spoznal, da je bil tisti človek angel – storil je namreč nekaj tako zelo lepega in prijaznega.
Ko greš in ljudem poveš za Znanje, za tisti trenutek postaneš angel. Ni večjega junaka od tega.«

Prem Rawat Maharaji
www.besedemiru.net