Če bomo nadaljevali ljubezensko afero z našimi jeklenimi konjički, bi bilo dobro, da nas vsaj ne povozijo do smrti! Če nam je všeč ali ne, dejstvo je, da živimo v materialističnem svetu. Smo lakomna bitja z neutešljivo željo po nakupovanju in imetju novih stvari. Nakupovanje (oz. šoping) šteje danes med prvo najljubše prostočasno opravilo, drugo bi bilo gledanje televizije. Sila, ki nas žene, da kupujemo, odraža današnjo civilizacijo, kjer se materializem stika s tradicionalnimi vrednotami in povzroča neizrečene poškodbe naravnemu načinu življenja.

Po drugi strani pa je mnogo ljudi zaskrbljenih o svojem zdravju in zdravju našega planeta. To je glavni paradoks današnjega časa. Skrbi nas za okolje, a nočemo spremeniti življenjskega stila, da bi obvarovali planet. Predvsem en dodatek – avtomobil – je postal metafora za potrošništvo 21. stoletja.

Avto je univerzalen predmet poželenja, simbol ameriških sanj, dodatek, ki je na vrhu spiska z željami ljudi. Dejstvo, da avto pomeni nek statusni simbol, ki ni nujno potreben, da pridemo od točke A do točke B, ignorirajo mnogi okoljevarstveniki, zakonodajalci, ki mislijo, da s tem, ko propagirajo javna prevozna sredstva, menijo, da nas bodo spravili ven iz naših preljubljenih avtomobilov v avtobuse. Mnogo ljudi poseduje avtomobil zgolj zaradi tega, da ga ima.

To dejstvo odsevajo reklame za avtomobile. Redko se avti reklamirajo kot dejansko prevozno sredstvo. Poudarjajo se bolj ezoterični aspekti, kot »svoboda«, »status« in »čutnost«. Izgleda, da v družbi velja, to kar voziš, to si. In kljub temu, če upoštevamo ankete in raziskave, narašča skrb za zdravje in okolje. Ne moremo zanikati, da se je z avtomobilom skozi 20. stoletje pričela revolucija osebne mobilnosti, nadaljuje se tudi v 21. stoletjum in vse kaže, da se bo vpliv avtomobila na človekovo življenje obdržal tudi v naslednjem tisočletju. (Danes lahko avtomobilska industrija v 12 urah sestavi avto, kot nam nazorno kažejo slike iz Revoza v Novem mestu). Ne naraščajo samo bolezni dihal (predvsem astma pri otrocih), tudi hrup, ki je prav tako škodi našemu zdravju, se veča.

Izgleda, da se ljudje še vedno krčevito oprijemajo svojih jeklenih konjičkov, ne glede na vse okoljevarstvene zahteve. Ker ima dandanes mnogo ljudi lasten avto, in zaradi želje po potovanju, je nastala situacija, da na milijone ljudi samo išče primerne destinacije, kamor bi se lahko zapeljali v prostem času. Ampak vsi vemo, da taka situacija ne more dologoročno obstajati. Ceste, mesta, podeželje in ne nazadnje naše lastno zdravje se morajo soočati z množičnim izgorevanjem izpušnih plinov. V mnogih državah so se zakonodajalci znašli v nelagodni situaciji, zadovoljiti lobije za in tiste, ki so proti masovni avtomobilski popularizaciji. Prav tako morajo biti njihove odločitve sprejemljive za večino prebivalcev, ki želijo biti še naprej mobilni, imeti dostop do učinkovitega  javnega prevoza. Potem je še vedno treba skrbeti za zdravo okolje. In tako bi lahko nadaljevali v nedogled. Kakšne rešitve imamo na razpolago?

Najprej je potrebno zmanjšati izpuste plinov. Zmanjšanje onesnaževanja zaradi prometa ne bi samo izboljšalo kvaliteto ozračja, ampak s tem, ker bi se zmanjšali izpusti ogljikovega dioksida, bi bila borba proti klimatskih spremembam učinkovitejša. Mogoče se lahko naučimo živeti s prepolnimi cestami, če bi bilo posledično manj hrupa in onasneževanja, vsaj dokler, ko se ne najde nekdo s sprejemljivimi alternativami napram avtomobilom. To zaželjeno stanje bi lahko dosegli na večih nivojih. Najprej bi bilo potrebno narediti čistilno akcijo med avtomobili. S pomočjo kampanj bi lahko odstranili s cest avte, ki najbolj onesnažujejo. Po ocenah prispeva 10% starih (neustreznih) vozil k 90% onesnaževanju. Istočasno je potrebno narediti izbor med avtobusi in taksiji.

Lepo, da se trudimo pritegniti več ljudi, da izberejo avtobus kot prevozno sredstvo, manj lepo je, če se med avtobusi in taksiji najdejo taka vozila, ki štejejo med največje onasneževalce. Prav tako je potrebno nameniti pozornost privatnim avtomobilom in njihov pogon preoblikovati na bolj čista goriva. Seveda je nato potrebno spudbujevati avtomobilsko industrijo, da bo razvila bolj »čiste« in efektivne modele za na cesto. Res se je na področju zmanjševanja onesnaževanja mnogo dobrega zgodilo. Kakorkoli, zaradi porasta števila avtomobilov na cestah, so se pretekle izboljšave izkazale kot nezadovoljive.

Z vstopom v novo tisočletje smo priča v dirki za nafto, in kako le-to nadomestiti z dolgotrajnimi, okolju neškodljivimi gorivi za pogon avtomobilov. Na obzorju se kažejo dobre alternatve, od plina, električnih baterij za mestno vožnjo, do pogona na vodik. Izumili so celo motor, katerega ne poganja nič razen stisnjenega zraka, ki ga trenutno uporabljajo taksiji v Mexicu City-ju. Torej, če so tehnološke rešitve dane, zakaj se potem vsi ne vozimo naokrog v teh čudovitih avtih, ki ne onesnažujejo okolja? Dobro vprašanje, kakšen je odgovor je odvisno od tistega, ki ga vprašate.

Avtomobilska industrija meni, da je premalo povpraševanja po tovrstnih vozilih; potrošniki menijo, da bi kupili bolj »čista« vozila, a so cene previsoke in infrstruktura alternativnih goriv preslaba; dobavitelji goriv čakajo, da se bo trg razvil in vlada še vedno razmišlja. Očitno je, da »čista« tehnologija ne bo rešila vseh naših problemov, predvsem zaradi stiskanja avtomobila pod lastno okrilje.