Astronomi so izven našega sončnega sistema odkrili planet, ki je Zemlji podoben bolj, kot vsi do sedaj odkriti. Po njegovi površini lahko da teče voda, od nas pa je oddaljen več kot dvajset svetlobnih let.Zemlji najbolj podobni planet doslej kroži okrog zvezde Gliese 581 v ozvezdju Tehtnice in je od Zemlje oddaljen dobrih dvajset svetlobnih let.

Znanstveniki Evropskega južnega observatorija so ga odkrili s pomočjo 3,6 metrskega teleskopa, ki je postavljen v La Silli v Čilu. „Temperatura na planetu je med med 0 in 40 stopinjami Celzija, kar pomeni, da je voda na njem v tekočem stanju,“ je povedal Stephane Udry, glavni avtor znanstvenega dela, v katerem so astronomi opisali svoje odkritje.

Planet je nekaj večji od Zemlje – njegov radij je 1,5- kratnik Zemljinega, za pot okoli „svoje“ zvezde pa potrebuje samo trinajst dni. Razdalja med njim in zvezdo, okoli katere kroži, je štirinajstkrat manjša kot razdalja med Zemljo in Soncem, vendar je Gliese 581 tudi precej manjša in bistveno hladnejša od Sonca. Planet leži v tako imenovani „naselitveni coni“, območju, v katerem veljajo življenju (kot ga poznamo na Zemlji) primerni pogoji. Računalniški modeli, ki so jih uporabili pri ugotavljanju značilnosti planeta, kažejo, da je planer skalnat – podobno kot Zemlja, ali pa prekrit z oceani.

„Po tem, kar vemo do sedaj, je voda ključna za nastanek življenja. In na planetu jo je očitno precej,“ je povedal Xavier Delfosse, eden od članov raziskovalne ekipe. Prepričan je, da bo planet zaradi velike verjetnosti, da na njem obstaja življenje, postal najpomembnejša vesoljska „tarča“ v prihodnosti. Vesoljska plovila bodo v vesolje ponesla teleskope, s katerimi bodo iskali znake, ki bi kazali na biološke procese na planetu: sledi metana v atmosferi ali celo markerjev za klorofil, ki igra ključno vlogo pri fotosintezi.

Okoli zvezde Gliese 581 poleg pravkar odkritega krožite še dva planeta. Eden se nahaja v njeni neposredni bližini, njegova masa pa je petnajstkrat krat večja od Zemljine, drugi, z maso osmih Zemelj, pa kroži bolj ob zunanjem robu Gliesinega osončja.

Vir: dnevnik.si