Na Inštitutu za trajnostni razvoj so danes predstavili nacionalno kampanjo »Brez GSO!«. V njej pozivajo župane oziroma občine, da sprejmejo izjavo o območju brez gensko spremenjenih organizmov in se zavežejo k izobraževanju kmetov in javnosti o GSO.

S kampanjo želijo spodbuditi kakovostno javno razpravo o problematiki rabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in hrani ter povečati ozaveščenost javnosti, pa tudi vplivati na politike in vlado, da se ustrezno opredelijo do rabe GSO. Zaradi tveganj in nevarnosti, ki jih nepreizkušena genska tehnologija prinaša na področju okolja, zdravja, kmetijstva in gospodarstva, ji vztrajno nasprotuje večina evropske, pa tudi slovenske javnosti.

Raba GSO v kmetijstvu ni urejena na ravni Evropske unije, predpisano pa je obvezno označevanje živil, ki vsebujejo prek 0,9% GS-sestavin. Trenutno je na ravni EU dovoljeno gojiti le 18 kultivarjev GS-koruze MON810, vendar komercialno gojenje v praksi zasledimo le v Španiji, kjer pa to tistim kmetom, ki v svojih pridelkih ne želijo GSO, že povzroča veliko težav. Več držav (Avstrija, Madžarska, Grčija…) pa je sprejelo prepoved gojenja tudi teh kultivarjev.

Mnoge države članice, med njimi tudi Slovenija, skušajo gojenje GS urediti na nacionalni ravni. »Od kmetijskega ministrstva pričakujemo tak zakon, ki bo izključil vsakršno neželeno onesnaženje z GSO. Od ministrov za okolje, kmetijstvo in zdravje pa pričakujemo tudi pozitiven odgovor na zahtevo po takojšnjem sprejemu prepovedi gojenja GS rastlin do uveljavitve zakona, ki jo je konec lanskega leta podalo 21 organizacij«, je povedala Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj.

Brane Kozinc, predsednik Rejske organizacije za kranjsko čebelo, pa je opozoril: »Slovenija je s čebelami najgosteje poseljena država na svetu. Gojenje GSO bi bilo za slovenske čebelarje popolna katastrofa; pomenilo bi konec pridelave visoko kakovostnega medu, saj prisotnosti GS-peloda ne bi mogli preprečiti. V občini Radovljica smo se zato že odločili, da postanemo območje brez GSO.«

Ustanavljanje območij brez GSO je odziv državljanov na posiljevanje s tehnologijo, ki je nihče noče in ne potrebuje, razen njenih »lastnikov« - multinacionalnih korporacij, ter na nesposobnost ustreznega odziva na ravni posameznih držav in predvsem evropskih inštitucij.

Na 3. konferenci regij brez GSO, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju od 19. do 20. aprila, se povedali, da je v svetu že prek 4500 območij (lokalnih skupnosti, regij ipd.). Evropska kampanja sicer teče že leto in pol. Zelo obetavna so poročila iz ZDA, ki so doslej veljale za trdnjavo zagovornikov genske tehnologije, saj je bilo v zadnjem času doseženih nekaj pomembnih sodnih zmag proti neodgovornemu ravnanju biotehnoloških podjetij.
“Pričakujemo, da se bodo slovenske občine množično pridružile ozaveščenim skupnostim v Evropi in svetu. V okviru kampanje jim za to nudimo tehnično in strokovno podporo, tudi v obliki gradiva na naši spletni strani, kjer lahko najdejo osnutek izjave ter utemeljitve. Skrajni čas je, da se vprašanja rabe genske tehnologije lotimo celovito, s široko javno razpravo, in opustimo pristop na ravni reševanja »tehničnega problema«” so zaključili na Inštitutu za trajnostni razvoj. Povedali so še, da so se prve občine že pozitivno odzvale na poziv.