Lepi velikonočni prazniki - super! Lep kakšen teden pred tem in potem, tudi prav, ampak ljudje, saj je vendar april? Ta mesec mora biti deževen, če ne bo kmet reven, pravi ena od številnih aprilskih vremenskih modrosti, ki pač niso od včeraj.

Predvsem pa niso zrasle na sosedovem, temveč na domačem zelniku. Če ne bo v drugi polovici tega meseca kakšne izrazite ohladitve - prepotrebnih padavin niti ne omenjamo - potem bomo imeli znova opravka z mesečnim temperaturnim povprečjem, ki bo blizu rekordno toplega vremena, konkretneje, med "dobitniki medalj".

Vremenska statistika minulih mesecev za Ljubljano, natančneje, od začetka meteorološke jeseni 2006, nam kaže, da gre za daleč najtoplejše zdaj že več kot sedemmesečno obdobje, pri čemer so največja odstopanja v sredogorskih in visokogorskih pokrajinah. Kako prav bi nam prišlo, ko bi lahko dejali tudi za tovrstno statistiko, da je največja laž! Žal pa se te dni za marsikje idilično podobo narave že skrivajo zametki morebitnih drugačnih časov.

Vse bolj "odvečno" sonce

Ko bo sonce stopilo zadnji sneg na prisojah in se bo v naslednjih tednih tudi podzemlje že dodobra odcedilo, bodo presahnili številni spomladanski in pozneje še stalni izviri, vodotoki pa bodo začeli kazati rebra. Čeprav kaže za konec tedna na bolj spremenljivo vreme, je verjetno zdaj tista različica, ki ji sicer pravimo dobro vreme, brez dvoma deževje. Potrebuje ga narava, potrebujemo ga mi, da osveži in spere ozračje, predvsem pa ga potrebuje tista peščica Slovencev, ki še živi in dela na zemlji.

Vsi drugi, ki se bolj kot z zemljo ukvarjamo z Zemljo, pa moramo pri sebi narediti spomladansko inventuro planetu prijaznega in sprejemljivega ravnanja, saj vendar nismo njegovi zadnji prebivalci, ali pač? Znane so že vsebine poročila, ki so jih klimatologi in drugi strokovnjaki po vsem svetu pripravljali šest le. Na tem srečanju so predstavniki ZDA, Kitajske, Savdske Arabije in nekaterih drugih največjih podnebnih grešnikov vsako malo bolj konkretno trditev ali celo besedo, ki je dišala po obsodbi, zatrli v kali.

EU podnebni obeti

In kaj kažejo ti "obeti" našim in sosednjim krajem? Povzemimo le bistveno - evropska gorska območja bodo vse bolj prikrajšana za ledenike, sneg in zimski turizem ter nazadovanje števila ekstenzivnih živalskih in rastlinskih vrst. Najhuje bo v Južni Evropi, saj bodo vse višje temperature in suša vse pogostejše, in to na območjih, ki so že tako ali tako zelo ranljiva in trpijo zaradi pomanjkanja vode. Kaj pomeni to za tamkajšnjo zgodnjo pridelavo sadja in zelenjave ter poletni turizem, zdravstveno stanje domačinov zaradi vročinskih valov in pogostosti gozdnih požarov, si nihče ne upa niti pomisliti, kaj šele izračunati.

V srednji in vzhodni Evropi pa se bo še naprej zmanjševala količina padavin, zato bodo morebitni padavinski sunki še toliko bolj stresni, vročinski valovi pa tudi tem območjem ne bodo prizanesli. V gozdovih bo nazadovala rast, zamočvirjena območja pa bodo vse bolj suha in zato izpostavljena požarom. Vsakega nekaj je tudi pri nas, na vse preveč sončni strani Alp, zato si ne moremo (več) zatiskati oči in čakati, da nas udari po glavi. Žal je prav zadnji mehanizem za marsikoga edini pravi...