Lidija Weiss Vladimirov, 74, ima izredno zanimivo življenjsko zgodbo. Njene korenine segajo v Javorje v Poljanski dolini, od koder je pred štiridesetimi leti odšla s trebuhom za kruhom na Nizozemsko. Danes živi z možem Janom v mestu Bilthoven in kot upokojenka se dvakrat letno vrača v Škofjo Loko, kjer si je pred leti kupila stanovanje. V zanimivem pogovoru je brez dlake na jeziku marsikaj povedala tudi o svojih dveh službah, ki sta zelo zaznamovali njeno življenje. Priznava, če bi pred leti govorila te resnice, bi jo bržkone vrgli ven iz službe.    

Kako pogosto se vračate na obisk v Slovenijo?
Z možem Janom dvakrat letno prideva na dopust v moje rodne kraje. Slovenija me privlači predvsem zaradi hribov, ki jih na Nizozemskem praktično ni. Večkrat grem na Lubnik in lani pozimi sem doživela zanimivo anekdoto. V bivaku sem srečala povsem preznojenega planinca in sem ga vprašala ali je celo pot tekel. Odgovoril je, da ne. Povsem premočen je bil zaradi skrbi, ker je včeraj za pot na Lubnik porabil deset minut manj. Mislila sem si, da ta človek potrebuje psihiatra. Kasneje sem izvedela, da je on sam psiholog in da sva v daljnem sorodstvu.

Zakaj ste odšli iz Slovenije?
Na Nizozemsko sem se leta 1966 preselila, ker sem v Sloveniji deset let zaman iskala službo. Bila sem očitno žrtev tedanjega režima. Protestirala sem, ko so vrgli iz šole sošolko, ki je hodila s fantom, katerega brat je bil pri domobrancih. Tako sem tudi jaz prišla na spisek za izključitev iz šole. Rešil me je naš razrednik prof. Potokar. Drugi »greh«: nisem šla v delovno brigado, ker sem morala v Javorjah pomagati moji mami in bolni babici. Takih grehov se je nabralo še več. Počasi in zagotovo sem postala sumljiva ali celo nevarna oseba. Ko sem končala študij agronomije, nisem dobila službe. Vame je bil zaljubljen vpliven sodelavec OZNE. Nisem hotela z njim v partnersko zvezo. Prišla pa sem definitivno na seznam nezanesljivih ljudi na notranji upravi. Tedaj so mnogi direktorji preverjali ali je ta oseba na »črnem seznamu«.  

Kje ste se zaposlili na Nizozemskem?
Prvo službo sem dobila na Ministrstvu za kmetijstvo. Bila sem vodja oddelka za vzhodno evropsko literaturo. Za kmetijske inštitute sem morala iskati razne informacije na področju kmetijstva. V tej službi sem spoznala celotno bedo konvencionalnega kmetijstva, ki je popolnoma zgrešeno. Velike farme, kjer živali živijo v zelo utesnjenem prostoru, da se včasih niti obrniti ne morejo, so zame koncentracijska taborišča. Živinoreja je ena najbolj uničujočih gospodarskih panog.

Živalim dodajajo različne antibiotike, hormone, koncentrirano hrano za povečanje prirastka mesa in mlečnosti. Koncentrirana krma lahko vsebuje celo bolne živali iz destrukcijskih obratov. To je za živali, ki v naravi živijo izključno od trave, pravi kanibalizem. Ni čudno, da ima taka živina vse vrste prebavnih in porodnih motenj. Ljudje smo živalim povzročili bolezni in sedaj te bolezni jemo. Jaz sem sicer že vrsto let vegetarijanka, ker menim, da imajo tudi živali pravico do življenja in ker je že večkrat znanstveno potrjeno, da je meso škodljivo za zdravje.

Poleg tega z uživanjem mesa podpiramo uničevanje Zemlje in lakoto. Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Na površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov in ne bi imeli takšne lakote.Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine.

Za vsakih 16 kg tega žita, ki je namenjeno krmi živine, dobimo le 1 kg mesa, stroški proizvodnje mesa so v povprečju do desetkrat višji od stroškov pridelave zelenjave, za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo. Masovna živinoreja je tudi eden od poglavitnih krivcev za globalno segrevanje, saj po podatkih Organizacije združenih narodov za kmetijstvo (FAO) povzroča več toplogrednih plinov (predvsem metan, ki ga ustvarja govedo) kot celoten prometni sektor. Živinoreja je tudi eden glavni povzročiteljev onesnaževanja vodnih virov.

Kaj ste naredili potem, ko ste prišli do teh spoznanj o masovni živinoreji?
Počasi sem se začela osveščati. Zaradi moževe službe sem se preselila v drugi kraj. Zamenjala sem službo in začela delati kot vodja oddelka za strokovno literaturo v tovarni zdravil. Tudi tukaj se je zgodba ponovila. V desetih letih sem spoznala, da t.i. zdravila nikakor niso rešitev za naše zdravje. Nasprotno. Zdravila so izredno škodljiva, ker imajo zelo veliko stranskih učinkov.

Zdravila so nevarna, ker so kemična in so zato za naše telo tujek. Zdravila so koncentrirani strupi, ki sestavljajo kemične enote, ki paralizirajo živce, uničujejo celice in odpravljajo vitalne akcije. V desetih letih sem vse to videla na lastne oči. Zdravila delujejo tako, da potlačijo bolezen, toda s tem nismo rešili vzroka bolezni. Nasprotno. V prihodnosti praviloma izbruhnejo še hujše bolezni, prav zaradi jemanja zdravil. Mnogi ljudje, tudi v Sloveniji, umrejo zaradi teh drog.

V statistiki za področje ZDA velja, da v enem letu kar 5 milijonov ljudi zboli za boleznimi, ki so posledica zdravljenja z zdravili (iatrogenske bolezni). Okrog 200.000 jih umre. Njihovo smrt torej povzročijo zdravniki zaradi napačnega zdravljenja. Po podatkih Jama doktorji medicine pokončajo več življenj kot prometne nesreče in strelno orožje.

Če bi jaz takrat govorila o teh stvareh, bi me verjetno vrgli iz službe. Mnogo teh šokantnih dejstev je opisanih tudi v knjigi Lynne McTaggert z naslovom »What doctors don't tell you – Truth about the danger of modern medicine (Kaj vam zdravniki ne povedo – Resnica o nevarnosti uradne medicine, op.p.). Letni dobički desetih največjih farmacevtskih podjetij so višji kot od polovice petsto največjih svetovnih podjetij.

Kako danes gledate na obe službi? Ali ste bili srečni?
Ne, nisem bila srečna v teh dveh službah. Toda očitno sem potrebovala tako močno negativno izkušnjo, da sem potem lažje izbrala pravo pot. Po dvajsetih letih dela na Nizozemskem sem namreč dobila najbolj agresivno stopnjo raka na maternici. Zdravniki so mi želeli poleg maternice odrezati tudi žleze okoli tega organa in jajčnike.

Rekli so, da če jih ne bom ubogala,  imam samo 30% možnosti za preživetje. Na srečo sem takrat že mnogo vedela o zdravju in sem prisluhnila hčerki Nini, ki je naravna zdravnica. Svetovala mi je, naj nikakor ne dam odstraniti žlez, ki so izredno pomembne za imunsko odpornost organizma. Danes sem hčerki izredno hvaležna za ta nasvet. Poleg tega sem bolezen pozdravila brez vseh medicinskih postopkov – obsevanja, jemanje citostatikov. Namesto tega sem uživala ekstrakt bele omele. Najbolj odločilno za zmago nad rakom pa je bilo zdravljenje moje duše. V tistem času sem veliko jokala in tako čistila čustveno navlako iz celega življenja.

Danes se zanimam samo za naravne načine zdravljenja. Zanimiv je primer sladkorne bolezni. Večina ljudi misli, da je diabetes neozdravljiv, zato celo življenje jemljejo insulin. Toda poznam kar nekaj ljudi, ki so pozdravili to bolezen z zdravim načinom življenja. Začeli so uživati sadni sladkor, prenehali so jesti hrano živalskega izvora, ki močno zakisa telo. Na žalost mnogi zdravniki tega ne povedo sladkornim bolnikom, ker tega še sami ne vedo. Isto velja za previsok pritisk, holesterol in druge civilizacijske bolezni.

Kako se danes počutite na Nizozemskem?
Počutim se bolj sproščeno kot v prvih letih mojega bivanja, ko so bili ljudje do mene precej zaprti in nezaupljivi. Menim, da zato, ker sem prihajala iz tedanje Jugoslavije. Sicer pa je danes največja grožnja te dežele naraščajoči terorizem. Glavni problem so Maročani, ki se nočejo integrirati v nizozemski način življenja. Pogosto izsiljujejo vplivne ljudi.

Tudi sicer ima Holandija preveč tujcev. Ker je za njih premalo služb, dobivajo socialno podporo od države in to na račun vseh davkoplačevalcev. Država sedaj razmišlja, da bi tudi upokojenci morali začeli plačevati prispevke za bodoče upokojence. Število upokojencev namreč narašča veliko hitreje kot je število zaposlenih ljudi. Zaradi tega se upokojenci ne počutimo varne. Holandija spada v skupino petih držav v Evropi z najvišjim odstotkom kriminala.

Štiri največja mesta imajo že več kot polovico prebivalcev tujcev in to največ islamitov. Doživeli so dva politična umora, enega celo v imenu Alaha. Nizozemska ima vse pogoje za velike socialne, politične in verske nemire, pa je kljub temu ostala mirna. . Nizozemska je prva država na svetu, v kateri je bila stranka za pravice živali izvoljena v parlament. Tudi jaz sem lani novembra volila zanjo.  

V čem se Nizozemska še razlikuje od Slovenije?
V Sloveniji je zelo veliko nestrpnih in agresivnih voznikov. Poleg tega imamo na Nizozemskem povsod kolesarske steze. Mož je velik ljubitelj kolesarjenja, vendar mu v Sloveniji ne dovolim kolesariti. Ker je preveč nevarno. Enkrat ga je na Nizozemskem že podrl avto in sedaj ima težave s kolkom. Po drugi strani pa je mož izredno navdušen nad vašimi trgovinami, kjer ga prijazne prodajalke zelo hitro postrežejo.