Kot feniks vstal sem iz pepela...
Poletel v zrak sem kot mala čebela,
Ko zarinil v kulture drobovje sem misli.
...Pričel odkrivati življenja okus pristni.

Začutil sem krasa utrip...
Okusil burje grenko moč, trpljenje,
Teranove trte prepletajoče življenje.
...Igro življenja za hip.

Videl miselno projekcijo Gorečke...
Objem nje topel, še neznan,
Pogled ljubezni, domovini predan.
...Nikdar več neznane rože speče.

In vendar čutim še s heroji...
Močni, vstrajni kakor voli,
A obsojeni na propad kot maori.
...Našimi slovenskimi idoli.

V mislih še ostanejo ljudje...
Borci, patrioti, naše so kulture
Temelji mogočni, pogoj trenutne ure.
...Ki so dali vse, občutili gorje.

Saj tisti, ki gleda s srcem...
Cveti duša skupaj z Gorečko,
Sveti na druge z nje prižgano svečko.
...Vidi z dušo!