Piše: Ema Travnik v novi Vivi www.viva.si

Resnice in zmote o kandidi
Poznamo te kot vodjo projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, novinarko, raziskovalko, predavateljico in voditeljico delavnic, vodiš tudi kulinarično oddajo Ljubezen gre skozi želodec.

Vselej se lotevaš aktualnih in provokativnih tem, kot so resnice in zmote o maščobah, osteoporozi, prehladih … Pišeš o nevarnostih gensko spremenjenih organizmov in nanotehnologiji, razkrivaš nevarnosti nekaterih kozmetičnih preparatov … Vse to so zelo vroče teme. Kako to, da si za svojo prvo knjigo izbrala kandido?
O drugih temah, ki jih omenjaš, obstaja kar nekaj literature. Ne rečem, da je zadostna, marsikaj bi bilo še treba dodati in premisliti, vendar gre pri kandidi za nekaj nezaslišanega.

Nekaj tako nevarnega in razširjenega, pri tem pa zamolčanega, napačno obravnavanega in celo aktivno spregledanega ne srečamo vsak dan. Pri gensko spremenjenih organizmih in rakotvornih izdelkih vsaj vemo, da so nevarni, kandida pa obdaja prav neverjeten zid molka, čeprav zaradi nje trpi vse več ljudi.
V Nemčiji specialisti infektologi priznavajo, da kandida sepsa vsako leto vzame deset tisoč življenj. Če to preračunamo na slovensko populacijo, pridemo do ocene, da zaradi kandida sepse zgubimo več ljudi, kot jih vzamejo prometne nesreče. Alfa toksini, ki jih izloča kandida, so prepoznani kot povzročitelji raka. O vsem tem pri nas zelo malo slišimo, zato je namen knjige predvsem prebiti nerazumljivi zid molka v strokovni javnosti.

Verjetno tudi veliko naših bralcev po branju prvih vrstic ne ve, za kaj gre pri kandidi. Ali lahko na kratko pojasniš?
To je glivica, ki bi morala biti neopazen stranski igralec v našem telesu, vendar je vse več primerov, pri katerih se Candida Albicans razširi v tolikšni meri, da postane zajedavka in največja roparica naše energije.
Zveni skorajda neverjetno, toda kandida povzroči marsikaj: utrujenost, bolečine v mišicah, slab spomin, odsotnost, težko sprejemanje odločitev, vročične oblive, okorelost, bolečine v trebuhu, napihnjenost, pline, zaprtost ali drisko brez očitnega razloga, bolečine v sklepih, otekline, pogosta vaginalna vnetja, beli tok, povečano prostato, spolno nemoč, izgubo želje po spolnosti, neplodnost, neredne menstruacije, napade anksioznosti in joka, mrzle roke in noge, občutek "prepiha", vzdražljivost in tresavico, pogosta vnetja ledvic, mehurja in sečevodov, akne, glivice na nogah, nohtih in lasišču ter alergije. Zato jo pogosto napačno diagnosticirajo in tudi (neuspešno) obravnavajo.

Nekateri pravijo, da je eksploziji zanimanja za to temo botrovala preprosta diagnostična metoda − pljunite v kozarec −, ki smo jo objavili tudi v Vivi. Kaj meniš?
Ta preprosti test ni moja iznajdba. To je dobro znana in nadvse zanesljiva metoda, s katero ugotovimo, ali v naši sluznici prevladujejo kvasovke. Zjutraj na tešče pljunemo v kozarec, in če čez pol ure − pogosto ni treba čakati več kot nekaj minut − zagledamo nitke, ki se spuščajo iz pljunka, je to znak, da v naši sluznici prevladujejo kvasovke. Zdrava slina bo ostala kompaktna, na površju bo plavala tudi po celo uro. Tudi pri meni se je zgodba začela s tem preprostim testom in ugotovitvijo, da se je treba lotiti "velikega pospravljanja" v črevesju.

Kaj je sledilo?
Po naravi sem kot Radovedni Taček, zato sem se takoj vrgla na brskanje po spletu in literaturi. Začela sem spraševati prijatelje zdravnike, zdravilce, kemike, biologe … Slišala sem veliko nasprotujočih si mnenj, nasvetov, izkušenj, kar me je spodbudilo, da sem kopala še globlje.

V tujini o tej temi obstaja precej knjig. Ali ti je uspelo priti do odgovorov, ki si jih iskala?
Prav to je najbolj presenetljivo. Večina knjig je napisana tako, kot da bi vsi mehansko prepisovali nekatere ugotovitve, ki v praksi ne držijo. V nekaterih knjigah pa so si posamezna poglavja celo vsebinsko nasprotujoča. Tako vam najprej razložijo, da je kvasovka skorajda neuničljiva, da jo temperatura 100 oC ne onesposobi in da se umiri šele pri temperaturi, ki presega 100 oC. Pozneje v knjigi pa vam pravijo, da se boste glivic rešili, če boste perilo prali pri 90 oC in ne pri 40 oC.
Podobno je pri nekaterih prehranskih nasvetih, ki preprosto ne držijo. Večina knjig je napisana po principih linearne logike – če je v korenju sladkor in če se glivice hranijo s sladkorjem, to pomeni, da ne smemo uživati korenja, ker bi s tem hranili glivice. To ne drži. Življenje je polno soodvisnosti in je veliko bolj dinamično, kot želijo priznati znanstveniki. Iz prakse vemo, da korenje deluje proti glivicam in zajedavcem in da kljub visoki ravni sladkorja močno razkisa telo.
Enako velja za meso, ki ga priporoča večina diet. To je zelo omejen pogled na delovanje mesa v telesu. Meso resda ne bo hranilo kandide, vendar bo zakisalo telo in ustvarilo veliko patogenih bakterij, ki uničujejo koristno črevesno floro in omogočijo rast kvasovk. Tako meso posredno podpira rast kvasovk.
Živila delujejo kot celota, tako kot mi. Pri naši presnovi se srečujeta naša celota in celota živila. Zato so laboratorijske analize posameznih živil zelo problematične. Kot bralko, ki misli s svojo glavo in verjame svojemu čutu, me večina teh knjig ni prepričala, zato sem se odločila napisati svoje poglede, ki so se potrdili v mojih in izkušnjah številnih drugih ljudi.

Katera so najpomembnejša spoznanja, ki jih ponuja tvoja knjiga?
Izhajam iz lastnih potreb. Če imam problem, želim prebrati natančne napotke, ki jih lahko živim tudi v praksi. Večina knjig pa ponuja idealne scenarije, ki zahtevajo tudi idealne okoliščine. Te pa večini ljudi niso na voljo. Zanimalo me je, kako naj v praksi premagam kandido. Kaj naj jem v službi, na poti, v okoliščinah, ko mi ni na voljo vse potrebno? Kaj jesti, da bom izstradala kandido, ne da bi pri tem izstradala še sebe? In kako vse to storiti v pol ure, kolikor mi je praviloma na voljo za pripravo obrokov.

Na trgu se je nenadoma pojavila množica rastlinskih pripravkov, probiotikov in drugih izdelkov, ki menda pomagajo pri kandidi. V kolikšni so ti preparati učinkoviti?
Vsak ponudnik bi najraje videl, da bi uporabljali le njegov pripravek in nič drugega. Zato je bilo najtežje priti do objektivnih podatkov o učinkovitosti posameznih rešitev. Še težje je bilo priti do podatkov, kaj lahko kombiniramo, kaj se med seboj podpira − in kdaj raba dveh pripravkov lahko pripelje do slabšega rezultata, kot če bi uporabili le enega. Probiotiki načeloma niso problematični, niso pa vsi enako učinkoviti. Drugače je s snovmi, ki direktno uničujejo kandido. Praviloma gre za toksične snovi (ne glede na njihov morebitni rastlinski vir), zato kombiniranje nekaterih izdelkov hitro pripelje do prevelikega toksičnega bremena za telo. Pri teh kombinacijah moramo biti zelo pazljivi.

Priporočene diete pri kandidi so zelo stroge. Ali je kandido možno premagati tudi z manj strogim režimom?
To je eno od osrednjih vprašanj knjige. Najprej smo raziskali, kaj vse nam je na voljo v okviru dovoljenih in koristnih živil. Ljudje se prestrašijo, ko preberejo, da smejo jesti le zelenjavo, oreščke in semena. Lažje zadihajo, ko dojamejo, da obstaja obilo kakovostnih in okusnih izdelkov, ki so pri kandidi sprejemljivi. Pri kandidi gre v bistvu za to, da moramo omejiti vnos ogljikovih hidratov. Mnogim pa se niti ne sanja, kako bi preživeli brez ogljikovih hidratov. Če rečemo, da so namazi dovoljeni, vsakdo vpraša: »Na kaj pa naj jih namažem, če kruh ni dovoljen?« Tudi za to obstajajo rešitve.
K sreči so na večini izdelkov napisane hranilne vrednosti, tako da smo te podatke lahko zbirali tudi v slovenskih trgovinah. Popisovanje in primerjanje živil sta nam vzela ogromno časa, vendar bo prihranilo čas vsem, ki jim bodo ti podatki prišli prav, da jim ne bo treba raziskovati na novo.

Praviš, da dieta pri kandidi ne pomeni nujno stradanja?
Dieta pri kandidi ne sme biti stradanje. Če bomo zaradi diete začeli nenadzorovano hujšati, bomo le poslabšali stanje. Stradanje sploh ni sestavni del tega scenarija. Nov pogled na užitke v hrani pa je vsekakor potreben.

Zaupaj našim bralcem kak recept za pojedino, ob kateri se jim bodo pocedile sline …
Kaj pravite na namaz iz bučnic ali oliv za predjed? Seveda ga je treba namazati na riževe ali koruzne vafle. Sledi zelenjavna juha s »špiclji« iz tofuja, za glavno jed pa bomo postregli gratinirane ohrovtove sarmice, polnjene z orehi in prosom. Zraven se prileže radič s kuhanim topinamburjem. Namesto kisa bomo uporabili limono ali fermentirano sirotko, zabelili pa z deviškim oljčnim ali lanenim oljem.

Ali si pri kandidi sploh lahko zamislimo posladek?
Sladice so vedno greh, vendar so grehi različno težki. Če moko zamenjamo z mletimi mandlji, če je sladilo nerafinirano (agavin ali javorjev sirup), če je smetana izdelana na osnovi kokosa, za katerega vemo, da uničuje kandido, se kandida ne bo naslajala z našo sladico. Mi pa.

Sklepam, da bi bila tvoja dieta zame sprejemljiva. Ali bo to dovolj, da premagamo kandidiazo?
Odvisno, kakšen zamah je kandidiaza zavzela v telesu. Pri nekaterih je to le občasna in obvladljiva težavica. Za druge je to resen problem, kjer za popoln uspeh samo dieta ne bo zadostovala. Zato v knjigi predstavljamo tudi vse druge metode, ki so v pomoč pri kandidiazi. Mednje spadajo obkladki, kopeli, savnanje ter druge koristne metode razstrupljanja in razkisanja.
Kandidiaza je le navidezno težava s presežkom ali pomanjkanjem posameznih snovi. Če v telesu ne zapiha svež veter, če se energija ne začne pretakati po vseh organih in če v telo ne vrnemo življenja, bo uspeh omejen. Zato smo se odločili podati zelo natančne napotke, ki vsakemu posamezniku omogočijo, da s pritiskom na natančno določene točke spodbuja organe po načelih terapije tuina. Tuina je sestavni del sistema tradicionalne kitajske medicine in je nadvse uspešna metoda za spodbujanje organov in celotnega sistema presnove v telesu. Gre predvsem za spodbujanje točk, ki so povezane z vranico, želodcem in črevesjem. Izhajali smo iz dejstva, da kandida ni težava, s katero se lahko ukvarjamo enkrat na teden, ko najdemo nekaj časa za svoje telo. Ta težava zahteva nenehno pozornost, z njo se moramo ukvarjati temeljito, vztrajno in dosledno. Zato bodo tudi predlagane tehnike zelo dragocena pomoč vsakomur, ki želi pomagati kandidiazo.

Koliko ljudi je sodelovalo pri nastajanju knjige?
Knjiga je rezultat projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Po strokovni plati so največ prispevali dr. Alenka Kafol, zdravilec Dominik Golenhofen, svetovalec na področju tuina terapije Rajko Škarič, dr. vet., tuinologinja Adriana Dolinar, Živa Pogačnik, ki se ukvarja s prehrano dao (prehrana po načelih tradicionalne kitajske medicine), in italijanski naturopat dr. Stefano Scoglio.
Seveda gre največja zahvala množici naših bralcev in preizkuševalcev, ki so nas dobesedno zasuli z vprašanji in tako usmerjali naše iskanje. Najdragocenejše pa so osebne izkušnje vseh, ki trpijo zaradi kandide in so poskusili že marsikaj, da bi se jo rešili.

Praviš, da knjiga praviloma ne bo v knjigarnah in knjižnicah. Kje jo bo mogoče dobiti?
Knjiga bo na voljo v večini specializiranih trgovin z zdravo prehrano, trgovinah Sanolabor, spletni trgovini www.soncnatrgovina.com, na dogodkih projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in seveda v redakciji Vive.

Ema Travnik