Študija, ki jo je skupina britanskih znanstvenikov objavila v danes, kaže, da globalno segrevanje dviguje povprečno temperaturo na Marsu štirikrat hitreje kot na Zemlji. Razlike je le v tem, da ga ne povzroča človek. Običajna temperatura na Marsu je od -87 do -5 stopinj Celzija, odvisno od letnega časa in lokacije. Znanstveniki so dolgo opazovali povezavo med nihanjem temperature in izpostavljenostjo površine sončni svetlobi. Ugotovili so, da se ključ skriva v – prahu. Rdečkasti prah, ki prekriva Mars, deluje kot neke vrste izolator: sončne žarke odbija nazaj v vesolju. Ko ga viharji, ki so na Marsu pogosti, razpihajo, površina izgubi svoje „odbojne“ sposobnosti in se začne segrevati.

Študija, ki so jo objavili v reviji British Journal Nature, dokazuje, kako je segrevanje površine ne samo posledica, pač pa tudi vzrok neviht na Marsu. Lori Fenton, Nasina znanstvenica, ki je sodelovala pri študiji, fenomen opisuje kot „pozitivni feedback“: spremembe albeda (odbijanja sončnih žarkov s površine zaradi prahu) okrepijo vetrove, slednji močnejši odnašajo še več prahu in še bolj spremenijo albedo. Rezultat je globalno segrevanje, podobno, kot se dogaja na Zemlji. Glavna razlika je v tem, da je za globalno segrevanje največ kriv človek, na Marsu (in tudi sicer v vesolju) pa tovrstne spremembe povzročajo predvsem nihanja Sončeve aktivnosti.

Na Marsu je bilo v zadnjih 30 letih neverjetno veliko velikih in močnih neviht, ki so zajele ves planet. Računalniše simulacije so pokazala, da se je povprečna temperatura v tem času dvignila za 0,65 stopinje Celzija. Za primerjavo: na Zemlji se je temperatura v zadnjem stoletju dvignila za 0.75 stopinje. Da bi laže merili spremembe albeda, so znanstveniki razvili posebni sistem, po katerem so s pomočjo spektrometrije primerjali posnetke Marsa, ki jih je naredila sonda Viking s tistimi, ki jih je 20 let pozneje posnela sonda Global Surveyor. Mars je četrti planet od sonca, s površino okrog 230 milijonov kvadratnih kilometrov. Okrog svoje osi se zavrti v 24, 62 urah, njegovo leto traja 687 dni, atmosfera pa je sestavljena pretežno iz ogljikovega dioksida.

Vir: dnevnik.si