Salamander, hvala za tvoj komentar. Poskusam se v pisanju sonetov in pesem se potem pise kar sama , cetudi bi si zelela zakljucek bolj vzpodbuden, kar sem seveda imela v mislih, se ni izslo. Res je, pridejo trenutki, odnese jih veter in k sreci so se vedno tisti svetli, ki mi dajejo energijo in voljo, da sem. Je pa res, da trenutkom bolecine tudi moras dati prostor in ko posije sonce, se zbistrijo misli...Verjami, da razmisljam pozitivno in se ne dam, sem in diham s polnimi pljuci;).

lep pozdrav,
ajda

[ Odgovori na to | # ]