Luč, ki sveti daleč tam v daljavi,
nas bega kot majhnega otroka.
Vsi smo zadeti pri trdnjavi,
to je mega, saj bo poroka!

Kaj še naj povem v tej pesmi,
nič mi več na pade v naročje.
Četudi se zavem, se ne zresni,
zame ni več nade, vse je otročje.

Lepe so rime moje zelo,
to nima smisla, kaj šele lepoto.
Včasih me prime kar tako,
repa je kisla, sam da mam za doto!

Lp, Theoss :)