Ko najbolj boli,
se želim vrniti.
Ko najbolj skeli,
si želim te uročiti.

Ko ni več poti,
hočem zbežati.
Ko strah me zbudi,
ne morem vstati.

Ko sonce zažge me,
želim si dokončno zgoreti.
nič mi ni, če izgubim te,
ne sanjam več, ne morem uspeti.

Zakaj tako čutim,
čemu se ne vdam?
Zakaj tako slutim,
da si še vedno tam?

Zakaj se ne jočem,
in živčna nisem prav nič,
mar res tako hočem,
je vse bil le kič?

Kako naj povem ti,
da solz sploh ni bilo?
Kako naj priznam si,
da vse je prešlo?

Če čutim kar hočem,
in zate živim.
Pozabiti nočem,
ne, jaz rajši trpim.