|  Pozdravljen!
Spet sem jaz!
Te motim? Je tvoj mir skaljen?
Saj sem samo jaz.
Kako se imaš?
Se še želiš pogovarjati z menoj?
Zakaj se že enkrat ne udaš,
molčiš, čeprav vem, da si želiš takoj.
Da si želiš spregovoriti,
in nočeš hkrati!
Vem da se bojiš novih stvari v življenju naučiti..
ne samo pasivno stati.
Zanimivo, da jaz vem
Kaj hočeš ti, kajne?
Zanimivo, da vidim v vsem..
v tvoje misli in srce.
Ko še sam ne poznaš svojih skrivnosti.
Zakaj mi enostavno ne dovoliš vstopiti?
Zakaj mi ne dovoliš ta ovoj zbosti,
ga stisniti in ga zdrobiti?
Halo? si še tam?
Sliši se že tu-tu-tu..
Me ne poslušaš več? Ali si tam?
tu-tu-tu..
Poskušala bom vedno znova!
Dokler se mi ne oglasiš spet.
Prosim, spusti me nazaj v svoj svet.
Vem da mi bo uspelo in ti, ne boš me vrgel s krova!
|
NE ZAMUDITE
Telefonski klic
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 22. marec 2007 @ 12:47 CET
Draga navihana, tvoje pesmi zadnje čase prav rada berem, ker si mi zelo podobna, vsaj kar se čustvovanja tiče.
A tegale s telefonskim klicem ne razumem prav dobro!
Zakaj ga kličeš, če se te pa izogiba, oziroma če ti vrže slušalko dol? Če bi te ljubil, bi te sam od sebe poklical, ker ljubezen vedno najde pot, ker ljubezen vedno teži k izpolnitvi. To, da ti ne odgovarja na sms sporočila ali na maile ali na telefonske klice, je pa samo znak, da se je ohladil do tebe. Zakaj se ponižuješ in ga vseeno kličeš?! Da ti spet ne bo odgovoril? Da ti bo spet butnil slušalko dol?! Da te bo spet ignoriral?!
Kadar se meni zgodi, da ne dočakam odziva z njegove strani, čeprav recimo parkrat poskušam navezati stik z njim, preprosto odidem in se mu ne oglašam več. Če me ljubi, me bo že poiskal, če me pa ne ljubi (več), se pa itak nima smisla boriti za njegovo pozornost, kajti ljubezni se ne da niti izsiliti niti izprositi. Ljubezen enostavno JE ali pa JE NI (več). V tem primeru je potem najbolje pričeti proces pozabljanja.
Za nobenega moškega se še nikoli nisem borila, ker je to vnaprej izgubljena bitka. Samo še večjo rano si zadaš s tem! In v čem je smisel tega zadajanja ran sami sebi?! Moškega, ki te ne ljubi, si preprosto prisiljena zapustiti in ga pozabiti! Druge poti enostavno ni!
Lep dan ti želim, brez srčnih ran
Ljuba
Telefonski klic
Prispeval/a: navihana dne četrtek, 22. marec 2007 @ 16:46 CET
---
ingy
Telefonski klic
Prispeval/a: Žafran dne četrtek, 22. marec 2007 @ 17:42 CET
In da vedno teži k izpolnitvi.
Tudi če si ga užalila, bi ti dragi oprostil, če bi te zares ljubil.
Kajti prava ljubezen je tudi brezpogojna.
Verjemi, da nisi ti kriva, če se ti od takrat ne oglaša več.
Kriv je on, ker sta v njegovem srcu hlad in praznina.
Izkoristil je tvojo "napako", da se te je rešil.
A vsakdo ima pravico imeti slab dan, uro, trenutek...
Njegova dolžnost pa bi morala biti, to razumeti. In ti odpustiti.
In te morda ljubiti naprej.
Ker tudi on ni popoln in dela napake. Mnogo večje, kot je bila tvoja.
Te napake ga bodo nekega lepega dne krepko udarile po glavi.
"Naj tisti, ki je brez napak, prvi vrže kamen name", sem prebral nekje.
V Sv. pismu morda?
Zaradi banalnega razloga zapustiti nekoga je največja napaka!
Lep pozdrav Žafran
Telefonski klic
Prispeval/a: Salamander dne sobota, 24. marec 2007 @ 09:13 CET
Zanimivo tole razglabljanje. Jaz bi se kar strinjal z Ljubo, delno pa tudi z Žafranom. Nevem draga navihana če je res dobro vztrajati pri neki kvazi ljubezni, če pa z druge strani ni povratnih sporočil.
Tako dolg molk lahko pomeni le frontalno ohladitev, ki je pa tvoja vztrajnost ne bo ogrela!
Govorim iz lastnih izkušenj. Premisli!
lp Salamander