Mikroskopske mravlje napadajo tako stanovanjske bloke kot vladne palače

Sanovalec visokokategorniškega bloka v ljubljanskem Podutiku se nam je izpovedal: "Najprej sem okoli novega leta zagledal eno majhno mravljico, ki se je sprehajala po tepihu, kjer ima maček hrano. Takoj sem pomislil na faraonke, ker vem, da so imeli po blokih v Šiški pred leti z njimi velike težave. Čez nekaj dni sem opazil, kako so se že šetkale po mačji hrani, v naslednjih dneh pa jih je začelo mrgoleti. Prihajale so iz špranj v parketu. Začele so napadati mačjo hrano in bilo jih je res že toliko kot na mravljišču." V minulem tednu je končno dosegel zmago v dvomesečnem spopadu s faraonkami.

S kolonami in kolonami teh živalic. Vsakokrat, ko jih je posesal in vrgel hrano v smeti, jih je prišlo še več. Kot da bi se odvržene same klonirale. Kot pravi, so mu vzele mesec življenja, mesec neuspešnih poskusov, čiščenja, sesanja, izgubljanja upov, študiranja literature, prebiranja internetnih forumov, na katerih so druge žrtve teh mravljic nizale svoje izkušnje, tako da je na koncu le prišel do učinkovitega strupa. Spopada s faraonkami se pač ne gre lotevati stihijsko. Udariti je treba v center, nastaviti takšen strup, ki bo, potem ko ji ga bodo prinesle njene podrejene mravlje delavke, pokončal matico v skritem gnezdu in tako onemogočil reprodukcijo.

Pričevanje uničevalca

Gospod deratizator iz ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo je zaradi zaupne narave svojega poklica sicer želel ostati anonimen, zato pa pravi: "Večji problem kot insekti in druga bitja, ki ljudem povzročajo težave, so ljudje sami, ki niso sposobni sodelovati drug z drugim, še zlasti v blokih. Bloki so pri faraonkah sploh bolj priljubljeni od stanovanjskih hiš, saj je povprečna temperatura v blokih višja, pogosto so celo preogrevani, kar imajo faraonke rade. Ker je prehodov med stanovanji, po katerih se lahko selijo, ogromno, brez sodelovanja med stanovalci ne gre.

Če dezinsekcijo opravimo samo v enem stanovanju, največkrat ne dosežemo veliko, stoodstotne udeležbe pa ni v 99 odstotkih primerov. Vsaj ne v Ljubljani, medtem ko ti odnosi vsaj po mojih izkušnjah še vedno dokaj funkcionirajo v Zasavju, ki se mi zdi od vseh območij, ki jih pokrivamo iz Ljubljane, pokrivamo pa območje ljubljanske registrske tablice, še najbolj zgledno."

V razvidu insektov, ki grenijo življenje prebivalstvu, so faraonke na prvem mestu, medtem ko so intervencije zaradi ščurkov, običajnih mravelj, os in sršenov ter stenic manj pogoste, čeprav so osji in sršenji piki zaradi kemičnega onesnaženja okolja postali bolj boleči, medtem ko naj bi za stenice v naših krajih še nedavno veljalo, da smo se jih za vedno znebili, so se pa v zadnjih letih, ko se je Slovenija tvorno vključila v evropske migracijske tokove, spet pojavile.

Evronadlega. "Stenice se prenašajo v nahrbtnikih in drugi prtljagi, prenašajo pa jih popotniki, tako da se njihova pojavnost poveča predvsem poleti, ko se poveča pretok turistov. Ker najraje bivajo v posteljnih špranjah, omarah, pohištvu oziroma med posteljnino, so z njimi obljudeni predvsem manj redno in temeljito čiščeni youth hostli, prehodne sobe in hoteli," dodaja naš strokovnjak. Da bi s kolonijo stenic obljuden prostor očistili, ga je treba popolnoma izprazniti, razstaviti pohištvo in ga nekaj dni pustiti praznega, kar pa je pogosto ni mogoče.

A vrnimo se k faraonkam, mravljicam, ki so sposobne ustrahovati ves blok. Spomini na veliko mravljinčno krizo v Šiški, v blokih ob Celovški, ki so pod okupacijo menda izrazito ječali sredi devetdesetih, so še vedno živi: "Resnično smo razmišljali, da bi stanovanje prodali," se tistih dni strahovlade spominja ena od stanovalk, ki je z grozo zrla v slinčke svojih otrok, polne gomazečih faraonk. No, telefonska anketa med nepremičninskimi agenti ni pokazala, da bi bile faraonke v katerem primeru dejavnik pri prodaji, niti kot vzrok za prodajo niti kot dejavnik pri oblikovanju cene stanovanja.

So pa minuli teden dobile status tudi uradnega državnega sovražnika. Potem ko so jih konec februarja opazili v prostorih ministrstva za gospodarstvo, kar nam skladno z našim ugledom vedno dobro obveščenih seveda ni ušlo, se je minulo sredo krizno sestal nadzorni odbor stavbe centra Ledina, kjer se proti faraonkam borijo že od leta 2004. Odločitev je bila pričakovana: dezinfekcija.

Kot razlaga univ. dipl. biolog Gregor Bračko, strokovnjak za mravlje z ljubljanske biotehnične fakultete, ki je seznamu 105 v Sloveniji živečih vrst mravelj v zadnjih letih pripisal še 14 novih vrst, je odlika faraonk v tem, da imajo vedno po več matic v koloniji, se pravi mravelj, ki so za razliko od sterilnih delavk plodne: "Faraonke lahko v isti stavbi tvorijo več mravljišč, ki so med seboj povezana v superkolonijo. Prav tako se lahko parijo znotraj kolonije oziroma ne tako kot večina drugih vrst, kjer spolni osebki izletajo iz mravljišč in se nato nekje zunaj parijo z osebki iz drugih mravljišč.

Matice faraonk živijo približno 200 dni, večino časa pa ležejo jajčeca. Sporazumevanje med člani kolonije v glavnem temelji na osnovi feromonov, ki jih izločajo različne žleze. Z nekaterimi od njih mravlje označijo kemično sled, naprimer pot do hrane. Zato jih ljudje vidijo, da potujejo po začrtani poti," razlaga biolog Bračko, ki pravi, da faraonke kot take niso pretirano škodljive, razen v primerih, kadar gnezdijo v prostorih, kjer obstaja možnost za prenos patogenih snovi, kot na primer v bolnišnicah, kjer jim je menda dokaj ljubo bivanje med rabljenimi povoji.

Razsežnosti tega, da faraonke s svojimi tipalkami najprej pošarijo po rabljenih obvezah, potem pa obiščejo še kuhinjo, prepuščamo vaši domišljiji. Kot govori ena od legend, naj bi se v Sloveniji najprej pojavile v Novih Jaršah, in sicer zaradi bližine BTC-ja, kjer so nekoč med drugim skladiščili iz daljnih dežel uvoženo blago. Z njim naj bi v Slovenijo prišle tudi faraonke, ki po nekem splošno uveljavljenem prepričanju izvirajo iz Egipta, čeprav je bolj verjetno, da so njihova pradomovina tropi.

Sladkarije jim ne dišijo

V primerjavi z njihovimi sorodnicami jim je malo mar za sladkarije, bolj ljubijo beljakovine. Vendar pa, kot je ugotovil naš stanovalec bloka v Podutiku, vseeno ne jedo vsega. "Mačjih briketkov, polnjenih s šunko, sirom, rakci in mesom, niso marale, niti dotaknile se jih niso. Hecno. Zato pa so imele toliko raje omako od hrane iz konzerve. Pa še nekaj je. Te mravlje znajo plavati! Ko sem nekajkrat stresel tisto hrano iz konzerve v stranišče, so se nagrmadile na gladini vode v školjki in migetale na površju. Saj so se mi smilile, ampak moral sem potegniti vodo. Ko sem šel spat, sem imel napade paranoje, da bodo majhne mravlje začele lesti po meni, v ušesa in podobno."

Pa vendar v tej splošni borbi proti faraonkam za trenutek pomislimo, da gre za živa bitja. Najbrž bo na mestu, da za mnenje o tem, da jih v bilijonih uničujemo brez slehernih moralnih in formalnopravno zadržkov, povprašamo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Navsezadnje za posebno miroljubnega človeka radi rečemo "še mravlje ne bi pohodil". Torej: "Smo proti vsakršnemu nasilju in ubijanju, tudi ko gre za najmanjša bitja, ki živijo v zemlji, ali pa malo večja, kot v tem primeru mravlje.

Če bi človeštvo poznalo zakon vzroka in učinka ali, kot pravi pregovor, kar sejemo, to žanjemo, bi lažje razumeli, zakaj se nam nekaj zgodi oziroma zakaj nam je nekaj v nadlogo, ali zakaj nam živali naredijo škodo ali nas celo napadejo. Mravlje niso v vsakem stanovanju oziroma prostoru. Možno je tudi, da nas mravlje želijo opozoriti na nekaj, morda na nered ali podobno. Pred vsakim nasilnim dejanjem je treba videti, ali ni na voljo blažjih sredstev za dosego želenega cilja. Tako bi bilo treba tudi v primeru dezinfekcije najprej preveriti, ali res ni nobene druge možnosti kot pobiti mravlje, živa bitja, ki po našem tudi čutijo bolečino. Če je človek pozitivno naravnan do živali, se prej ali slej najde rešitev, ki zadovolji obe strani," razmišlja Stanko Valpatič, predsednik omenjenega društva.

Za konec torej lahko parafraziramo stari civilnodružbeni protestniško-solidarnostni vzklik. Niti ne: Vsi smo cigani! ali Vsi smo medvedje! Njap: Vsi smo mravlje!

Vir: dnevnik.si