Molk-edino spoznanje moje,
ki uniči trpljenje tvoje,
me je pripeljalo do dne,
kjer rože življenja žive.

Molčal sem da tekla je kri,
iz katere človeštvo živi,
da ne uniči je sad ljudi,
ki brezglavo živi.

Molčati mene je sram,
pa čeprav je vse skupaj zaman,
ker ljudje nevedno govorijo,
in meni nesrečo želijo.

A če poznali bi resnico mojo,
ne-bi želeli si tako usodo svojo,
takrat zaužili bi svet spoznan
in živeli bi zaman.

To pravim vam na glas,
da živeli boste od nas,
od nas ljudi,
ki s trpljenjem živi.