Ljubljana Tomaž Pogačar, ki se je v imenu ministrstva za okolje in prostor poravnal s podjetjem PUH, je na ministrstvu za pravosodje projekt informatizacije kazenske evidence leta 2002 izpeljal preko treh javnih naročil majhne vrednosti, čeprav so kasnejše revizije pokazale, da bi lahko bil en razpis. Edini ponudnik, ki se pojavlja v vseh treh fazah, je Ceris in povsod je na koncu izšel kot najcenejši ponudnik. Tomaž Pogačar pravi, da se podrobnosti projekta ne spomni, saj je kot generalni sekretar podpisoval veliko pogodb.

Za tem je leta 2004 s podjetjem Ceris sodeloval tudi pri projektu centralne kazenske evidence v vrednosti 192 milijona tolarjev. Ker to ni majhna vrednost in ker se je, po naših informacijah, takrat z zaključkom projekta precej mudilo, je ministrstvo posel oddalo kot naročilo zaupne narave. Spet brez javnega razpisa. Na vprašanja, zakaj takšna razdelitev nam na ministrstvu niso znali odgovoriti. Danes namreč na ministrstvu za pravosodje ni več zaposlenega nikogar, ki je sodeloval pri projektu. Tudi Pogačar se je po zamenjavi vlade preselil na ministrstvo za okolje. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi trije razpisi bili, ker ministrstvo na začetku sploh ni vedelo, kaj natančno želi. Vsaka faza je bila tako predvsem dopolnitev prejšnje.

Kar dva nadzora sta potrdila sume

Posel sta preučila urad za nadzor proračuna in na zahtevo ministrstva za pravosodje še ministrstvo za javno upravo (MJU). Urad je pri prvi fazi projekta ugotovil, da pravosodno ministrstvo ni uveljavljalo pogodbene kazni za zamudo, za naročilo oddano po uredbi o naročilih zaupne narave pa je inšpektor dejal, da je tak postopek neupravičen. Strokovni pregled na MJU pa je pokazal še več nepravilnosti. Ugotovili so, da je oddaja naročila potekala v nasprotju z zakonom o javnih naročili, da je bilo naročilo razbito na manjše dele v izogib oddaji javnega naročila (še posebej, ker je med prvo in drugo fazo minilo samo pol leta) in da naročilo ne bi smelo biti zaupne narave.

Čudijo se tudi, da je bil postopek glede naročila zaupne narave speljan v enem tednu. Opozarjajo tudi na nekatere pomanjkljivosti v sami dokumentaciji, saj se ne ujemajo nekatera imena podjetij in posamezni datumi. Prav tako projektu očitajo, da v njem ni poskrbljeno za varnost osebnih podatkov. Po naših neuradnih informacijah so prostori za kazensko evidenco še sedaj neustrezno varovani. Sicer pa so po naših informacijah so podatke v sistem vnašali kar študentje. Tomaž Pogačar nam je to potrdil, a hkrati dodal, da so vsi morali podpisati posebno klavzulo o zaupnosti podatkov.

Ker je po menjavi vlade minister za pravosodje Lovro Šturm pogodbo s Cerisom prekinil, o zadevi še odloča okrožno sodišče v Ljubljani. Podjetje državo toži zaradi neplačila zapadlih terjatev višini slabih 41 milijonov tolarjev, država pa njega zaradi ugotovitve ničnosti sporne pogodbe. Direktor podjetja Žiga B. Škorjanc meni, da so posel speljali korektno in da zato pričakujejo tudi plačilo. Prerekanja, ali je bil postopek speljal pravilno, pa ga ne zanimajo, ker so oni samo izvajalec naročila ministrstva za pravosodje. Pogačar je žal, da projekt ni bil speljan do konca, saj bi bila s tem podatki v kazenski evidenci povezani s podatki policije, zaporov in sodišč.

Vir: dnevnik.si