|  Nezavisna je svetloba,
mirna kakor jutranji pozdrav,
vodila me bo le do groba,
ko-bom na tem svetu ves propal.
Mi ne bo sijalo sonce staro,
ko ležal v krsti bom,
me v zemljo le bo gnalo,
ko začel se bo prelom.
Potoval bom skozi vso svetlobo,
čez vso morje in zemljo,
občutil bom sveta tegobo,
ko zapuščal bom Zemljo.
Se povzdvignil k vladarju,
gor visoko nad nebo,
pokoro bom še dal mornarju,
ki me čuval je zvesto.
Videl širno bom sobano,
v kateri bival bom,
se razteza v neznano,
tamkaj moj bo večni dom.
Tu okusil bom pravico,
čisto, blago in srečno,
ne bom živel več za krivico,
o njej le pisal bom modro.
Naj omenim še življenje,
ki uživam ga sedaj,
to za mene je trpljenje,
sam že vem zakaj.
|
NE ZAMUDITE
Svetloba
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 8. marec 2007 @ 14:04 CET
tvoj opis »zadnjega« potovanja se me je globoko dotaknil. Grenko, zelo grenko.
Zaslišala sem hrepeneči zven zvonov, petja mojih tet… čakanje na potovanje, ki prinese odrešitev.
Jaz pa gledam drugače. Čutim drugače. Potovanje je že tu. - Tukaj vstopiš v Boga, v Svetlobo.
Se zgodi, kot molimo v molitvi Oče naš:
»… pridi k nam Tvoje kraljestvo…«
narediti moramo prostor, da se v nas uresniči Božje kraljestvo… znotraj nas… in potem zunaj…
...
Naj omenim še življenje,
ki uživam ga sedaj,
to za mene je trpljenje,
sam že vem zakaj.
...
Ne vem, ne poznam… oprosti, ker to izpostavljam, ampak - misliš, da se ne da trpljenja preseči že na Zemlji?
Jaz mislim, da je to naša naloga.
Hvala za pesem. Lepa je. Smo skupaj na tej poti in misli enega vzdramijo misli drugega… ter gremo naprej…
Toplo te pozdravljam,
Danaja
Svetloba
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 8. marec 2007 @ 14:36 CET
Baštevc - še kako te razumem! Pri tem iskanju Svetlobe bi se ti najraje pridružila!
Tisti, ki govorijo o preseganju trpljenja, gotovo ne trpijo kaj prida! To je tako, kot da bi o lakoti govorili siti, ali o revščini bogati, ali o nesrečni ljubezni tisti, ki so srečno zaljubljeni...!
Lep dan
Ljuba
Svetloba
Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 8. marec 2007 @ 15:02 CET
"Tisti, ki govorijo o preseganju trpljenja, gotovo ne trpijo kaj prida!"
Ljuba, to si pa napisala tako, kot da bi bilo trpljenje kakšna vrednota!
Ja, tako so nas učili, stoletja. A le zato, da bi nas odrezali od naše LASTNE MOČI, ker so potem lahko manipulirali z nami.
Tudi tebi lep dan in želim ti zaupanja v svojo lastno moč.
Danaja
Svetloba
Prispeval/a: bastevc dne četrtek, 8. marec 2007 @ 22:39 CET
Trpljenje preseže vsak že na zelji. Potem ni več trpljenja pa neglede kako življenje živiš. Vse slabo je za nekaj dobro, čeprav se zdi, da je včasih ravno obratno. "Sam že vem zakaj"
lp
Baštevc
Svetloba
Prispeval/a: bastevc dne četrtek, 8. marec 2007 @ 22:56 CET
Veliko mojih pesmi ima podobno temo. Mogoče zato ker ničesar ne obešam na veliki zvon. Svojih težav ne omenjam nikomur, se o njih z nikomer ne pogovarjam in to je edini način kjer se sprostim. Rad se zatečem v sanje. Predstavljam si življenje, ki ne obstaja. V realnem svetu pa bi za njega naredil skoraj vse.
Tvoja teorija žal tokrat ne drži:)
Svetloba
Prispeval/a: Weirdness dne sobota, 10. marec 2007 @ 18:10 CET
Bastevc
Pravijo, da se ti ob smrti odvrti življenje pred očmi, jaz pa mislim, da se tvoja energija loči od telesa in se sdruži s celotno kozmično energijo. Tvoj opis je skoraj taksen, kot je v mojih mislih predstava o tej poti energije...
Lepo si vpletel mornarja, tako kot v mitologiji čolnar, ki te prepelje čez reko v posmrtni svet, za kar mu tudi plačaš kovanec, ki so ti ga v starih časih dali na obe očesi, ko si umrl.
Staro gre dobro z novim, zato tudi čestitke za ohranjanje starinskih narečij oz. besed:
ko-bom na tem svetu ves propal.
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...