Vprašanje iz podnaslova se zdi retorično, preprosto, nekaterim pa celo nepotrebno in smešno. Vsakdo bi najbrž v hipu odgovoril, da več zdravja pomeni tudi večjo ekonomsko blaginjo. A evropski komisiji za ekonomski razvoj se vprašanje ne zdi prav nič preprosto. Zdravstveni sistemi v razvitih državah sami zase terjajo velike količine denarja in znotraj ekonomske logike se zastavlja vprašanje, ali je to ekonomsko upravičeno. Ekonomska logika hodi namreč po drugačnih poteh kot socialna. Znotraj ekonomskih scenarijev se analitiki po službeni dolžnosti morajo ukvarjati tudi s scenariji, ki bi se navadnim smrtnikom zdeli vsaj nenavadni, če že ne neokusni. Eden izmed scenarijev bi se na primer lahko ukvarjal z vprašanjem, ali ni morebiti ekonomsko bolj učinkovito ljudi v delovnem življenjskem obdobju, ko so še izjemno učinkoviti davkoplačevalci, izčrpati tako, da v obdobju morebitne upokojitve ne bi več predstavljali posebnega stroška za državo. Tudi zdravstvenega ne. Bolj omikana izpeljanka takega scenarija se vprašuje, kaj storiti z zdravstvenimi stroški za starajoče se prebivalstvo. Več kot je starejših ljudi, večji so stroški. Ekonomski logiki to ni všeč. Demografski kazalci pa hodijo svojo pot. Pri tem je zanimivo, da doslej sploh ni bilo nobenih resnih ekonomskih raziskav, ki bi iskale povezavo splošnega ekonomskega napredka z zdravstvenim stanjem prebivalstva.

Raziskovalci evropske komisije za ekonomski razvoj so se v svoji raziskavi, ki so jo objavili v ugledni angleški medicinski reviji, skušali vprašanja o povezavi med zdravstvenim stanjem prebivalstva in ekonomsko blaginjo lotiti z nekoliko bolj prijaznega konca. Zanimalo jih je, kako naj Evropa, ki želi v naslednjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo pri tehnološkem in ekonomskem razvoju, gleda na svoje socialne in predvsem zdravstvene modele. Postavili so več tez. Zdravi posamezniki so na delu bolj produktivni in si lahko prislužijo višje plače. Tako so boljši davkoplačevalci in boljši potrošniki. Zdravi posamezniki preživijo več časa na delovnem mestu in manj obremenjujejo zdravstveno, socialno in zavarovalniške blagajne. Zdravi posamezniki lahko več vlagajo v lastno izobrazbo in izobrazbo članov svoje družine. Tako lahko povečajo svoje dohodke in znova postanejo boljši potrošniki in boljši davkoplačevalci. In četudi niso dobri potrošniki, lahko več denarja prihranijo, kar je za nacionalne ekonomije prav tako zelo dobro. Če namreč veliko prihranijo, lahko v starosti razbremenijo državno ali druge invalidske blagajne.

Vse te teze je metodološko izjemno težko dokazovati, saj pogosto ni povsem jasne meje med vzroki in posledicami. Toda raziskovalci trdijo, da obstajajo statistične metode, s katerimi je možno z veliko gotovostjo postavljene teze potrditi ali ovreči. V omenjeni raziskavi so jih uporabili. Četudi so teze zelo izmuzljive, so nanje praviloma odgovorili pritrdilno. Še posebno pomemben se je zdel odgovor na vprašanje, ki je praviloma edino zanimivo za finančne ministre. Ali več vlaganja v zdravstvo pomeni napredek nacionalne ekonomije? Odgovor je bil pritrdilen. Kljub zapletenosti dokazovanja so kot zgled navedli razvoj angleške ekonomije v letih od 1790 do 1980. Pokazali so, da je boljše zdravje angleških delavcev v omenjenem obdobju izboljšalo njihov energetski vložek na delu za več kot 50 odstotkov. Nasploh so tudi pokazali, da je v desetih najbolj razvitih državah boljše zdravje ljudi v zadnjih petdesetih letih povečalo ekonomsko rast za več kot 30 odstotkov. Dodatno so lahko pokazali, da daljšanje življenjske dobe pomeni boljšo izobraženost prebivalcev, kar se znova odraža na večji ekonomski rasti.

Opisani rezultati, ki slonijo predvsem na ekonomski logiki, oporekajo trditvam, da bo starajoče se prebivalstvo sesulo pokojninske sklade in pričelo uničevati posamezne države. Če k nenavadni ekonomski logiki dodamo še kanček socialne logike in socialnega razuma, potlej postaja razvidno, da starostniki veliko prispevajo k prenosu znanja ter izkušenj na mlajše generacije. Ob tem tudi izjemno krepijo socialne vezi med generacijami in blažijo socialne stiske mladih družin. Ekonomsko in socialno je torej družba morebiti le nekoliko bolj zapletena, kot bi lahko sklepali iz nekaterih hladnih ekonomskih modelov ali populističnih trditev številnih politikov. Počasi se bomo morali naučiti, da k ekonomski stabilnosti neke družbe bistveno pripomorejo tudi starostniki, in počasi jih bomo morali pričeti temu ustrezno tudi obravnavati. Tudi v zdravstvenih modelih.

Makroekonomski kazalniki

V evropski skupnosti obstaja posebna komisija, ki se ukvarja s povezavo makroekonomskih kazalnikov in z zdravjem prebivalstva. Pred petimi leti je komisija ugotovila tesno povezavo med šibkim ekonomskim napredkom ali celo ekonomskim nazadovanjem in slabim zdravstvenim stanjem prebivalcev nerazvitih držav. Poročilo komisije so takrat kritizirali. Kritiki so trdili, da je komisija zamenjala vzroke in posledice ter da raven industrijskega razvoja v nerazvitih državah že sama zase slabo vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev. V nerazvitih državah številni ljudje delajo s preprostimi orodji na poljih ali v rudnikih, kar jih izčrpava in je pomemben dejavnik pri krajšanju življenjske dobe ali razvoju bolezni. Pri takem stanju tudi draga zdravila ne zmorejo izboljšati stanja. Komisija se ob prvem poročilu ni ukvarjala s podobnim vprašanjem v bogatih evropskih državah. Ali dobro zdravstveno stanje prebivalcev vpliva na ekonomsko blaginjo v bogatih državah? Četudi se odgovor zdi samoumeven, je kakršnokoli trditev težko dokazati. Komisija je kljub temu potrdila tezo, da je dobro zdravstveno stanje prebivalcev nujno za ekonomsko blaginjo neke države, tudi bogate. Tako ni prav nič čudno, da je zdravstvena politika vedno ena najbolj pomembnih političnih tem v vsaki evropski državi. Prav tako ni prav nič nenavadno, da taka komisija v evropski skupnosti obstaja in da nadaljuje svoje delo.

Dodatni vitamini ne koristijo

Skupina raziskovalcev iz bolnišnice Brigham and Women"s Hospital v Bostonu v ZDA je predstavila izsledke raziskave o vplivu dolgotrajnega jemanja dodatkov vitamina E na upadanje umskih zmožnosti pri ženskah. Raziskavo so zasnovali na podlagi domneve, da so odpadki celične presnove (tako imenovani oksidativni stres) in z njimi povezana okvara živčnih celic pomembni dejavniki pri upadu kognitivnih sposobnosti. Dolgo je veljalo stereotipno mnenje, da bi uživanje protioksidantov, kakršen je vitamin E, kognitivni upad lahko upočasnilo. Preiskovanke so v povprečju skoraj 10 let vsak drugi dan prejemale po 600 mednarodnih enot vitamina E. Spremembo umskih sposobnosti so primerjali s skupino žensk, ki v opisanem obdobju ni dobivala dodatnih vitaminov. Med obema skupinama ni bilo razlik. Izsledki raziskave se popolnoma ujemajo z evropsko raziskavo, ki jo je opravila skupina znanstvenikov Medicinske fakultete Univerze v Karlsruheju v Nemčiji. Nemški raziskovalci so ugotovili, da različni vitaminski pripravki prav nič ne vplivajo na zdravstveno stanje ljudi v razvitih državah. V zaključku raziskave so dodali, da ob pravilni rabi tudi škodujejo ne, kar je ob zelo razširjeni rabi takih pripravkov zelo razveseljivo.

So starejši bolniki zapostavljeni?

Naraščanje števila starostnikov opazujejo skorajda v vseh evropskih državah. Angleške raziskovalce je zato zanimalo ali angleški zdravniki, delujoči v sitemu NHS, ki je ekvivalenten našemu obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, starejše bolnike obravnavajo enako kot druge. Raziskava je pokazala precej neprijetno sliko. Izkazalo se je, da skoraj polovica zdravnikov bolnike, starejše od 65 let, obravnava drugače. Starejši bolniki so težje prišli do posebnih ali dražjih zdravil, zelo težko pa so prišli tudi do napotnic za specialistične preglede, na primer za kardiologa. Zdravniki so starostnikom pogosto spreminjali postopke zdravljenja ali jih pustili celo brez zdravil in jih prenaročali na naslednje termine, ko jim z različnimi izgovoripotrebnih zdravil znova niso predpisali. Zdravniki so se branili z različnimi izgovori, tudi s takimi, da nekaterih zdravilnih postopkov pri starostnikih pač ni ustrezno predpisati, ker je pričakovana življenjska doba starostnikov preprosto prekratka. Demografska gibanja kažejo nasprotno. Kritiki trdijo, da se v angleškem zavarovalnem sistemu pojavlja nenaklonjenost proti starostnikom. Zanimivo bi bilo dobiti podatke tudi iz drugih evropskih držav. Življenjska doba se namreč daljša in malomaren odnos do starostnikov v Evropi lahko povzroči zelo resne socialne težave.

Vir: http://www.vecer.si/clanek2007022805177807