Skozi oči statistike lahko za ženske v Evropski uniji - torej tudi za Slovenke - rečemo naslednje: živijo v povprečju šest let dlje kot moški in zato sestavljajo skoraj 60 odstotkov populacije nad 65 let, imajo v povprečju 1,5 otroka, štiri petine imajo končano najmanj srednješolsko izobrazbo, ob tem pa tudi med študentarijo zasedajo več kot polovico sedežev, čeprav jih je več, jih je med menedžerji le tretjina, prav tako tretjina žensk pa je v službah le za določen čas.

In sodeč po raziskavah, je delovnik "evropske statistične ženske" - ta vključuje tako službo kot domačo "tlako" - daljši od delovnika moških, prosti čas pa skladno s tem krajši, kljub temu pa je plača žensk v povprečju za 15 odstotkov nižja od moške. A EU v svojih nedrjih skriva velike razlike med državami - tako statistične kot dejanske razlike v uveljavljanju enakopravnosti spolov. Že sama starostna struktura pokaže velike razlike: statistična Evropejka živi 6,1 leta dlje kot moški, njen litovski klon 11,4 leta dlje, medtem ko malteška ženska moškega preživi za štiri leta. Pri rodnosti so razlike manjše (od 1,9 otroka na Irskem do 1,22 na Češkem), statistika za leto 2004 pa kaže, da se pari vse bolj pozno odločajo za otroka, saj se od leta 1994 v povprečju za otroka odločijo 1,4 leta kasneje.

Kot kaže, ima Baltik pozitiven vpliv na mlade ženske, saj so najmlajše mamice v Latviji, Litvi in Estoniji (nekaj več kot 24 let), medtem ko najdlje odlašajo ženske v Veliki Britaniji, kjer doseže starost pri prvem otroku že skoraj 30 let. Slovenke imajo nekaj manj otrok, kot je evropsko povprečje, a nekaj mesecev prej kot povprečna Evropejka.

Slovenija v evropskem merilu pozitivno izstopa po deležu deklet, ki končajo srednješolsko izobraževanje, največ pa se jih odloči za splošne gimnazije in "ženske poklice", medtem ko so tehnični poklici in tehnične gimnazije bolj ali manj v moški domeni. Podoben trend se nadaljuje tudi pri študiju, saj se študentke raje vpisujejo na družboslovne smeri - v letu 2004 je bila vsaka druga vpisana na študij družboslovnih oziroma poslovnih ved ali prava. Izrazito "ženski" študiji, kjer dekleta sestavljajo več kot tri četrtine vpisanih, so vezani na socialno, zdravstveno in pedagoško področje.

Na trgu delovne sile razlike med spoloma sicer počasi izginjajo, predvsem zaradi množičnega priliva žensk na trg. Že leta 2005 se je stopnja zaposlenosti žensk v EU povišala na 56,3 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke več kot leta 2003, a to še ne pomeni, da je položaj ženske na trgu delovne sile povsem OK. Manj kot desetodstotna razlika v stopnji zaposlenosti med obema spoloma je le v baltskih in skandinavskih državah, medtem ko je na Cipru, Malti, Luksemburgu, Italiji, Španiji in Grčiji ta razlika več kot 20-odstotna. A poznavalci opozarjajo, da se razločevanje še poglablja, saj so ženske vpete v "tradicionalno ženske" poklice, pri čemer jih je skoraj tretjina zaposlena le za določen čas, medtem ko je pri moških ta delež le 7-odstotni. Delež žensk, zaposlenih za določen čas, je najvišji v najbogatejših državah (rekorderka je Nizozemska, kjer je 75 odstotkov žensk zaposlenih le za krajši čas) in najnižji v revnejših državah EU.

Ker za družino v prvi vrsti skrbijo prav ženske, to prizadene njihovo kariero. Med vodilnimi delavci v podjetjih EU je tako najti le 32 odstotkov žensk (najmanj, 13,6 odstotka, na Cipru, največ, 44 odstotkov, pa v Latviji), v upravnih odborih večjih evropskih podjetij je le desetina žensk, predsednice upravnih odborov pa so velika redkost, saj ima le tri odstotke velikih evropskih podjetij predsednico. Tudi v izobraževanju je položaj podoben: čeprav je med doktoranti kar 43 odstotkov žensk, je njihov delež med rednimi profesorji le 15-odstoten.

V povprečju so ženske v EU plačane 15 odstotkov slabše kot njihovi moški kolegi (v Sloveniji "le" devet odstotkov manj), so bolj izpostavljene socialni izključenosti, tveganje revščine pa je najvišje pri starejših ženskah in materah samohranilkah. In to ob tem, da sodeč po raziskavah delajo v povprečju več kot moški in imajo manj prostega časa. Največja razlika med moškim in žensko, kar se tiče prostega časa, je v Sloveniji: ženska ima 65 minut manj prostega časa kot moški.

Vir: dnevnik.si