S primernimi življenjskimi navadami lahko zmanjšamo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, opozarjajo pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.

Poglavitna dejavnost združenja je zato javnost osvestiti, da se je raku mogoče ogniti, pojasnjuje predsednik zveze gastroenterolog prof. dr. Borut Štabuc, sodelujejo pa tudi pri osveščanju javnosti o pomenu presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, za raka dojk, debelega črevesa in danke.

Katerim vrstam raka se je mogoče izogniti in kako?

Prvi rak, ki se mu res lahko izognemo, je pljučni rak. Za devet od desetih pljučnih rakov je kriva cigareta. Se pravi, da lahko z opuščanjem kajenja zmanjšamo število pljučnih rakov za 90 odstotkov. Drugi raki, ki se jim lahko izognemo, so povezani z nepravilno prehrano. To so raki prebavil: rak debelega črevesa in danke, rak želodca, pravijo pa, da prehrana vpliva tudi na rak požiralnika. Uživamo preveč hrane, ki je bogata z beljakovinami živalskega izvora, preveč maščob in premalo svežega sadja in zelenjave. Najpomembnejši dejavnik, s katerim lahko preprečimo številne rake, je vsakodnevna telesna dejavnost. To je eden najboljših preventivnih dejavnikov proti nastanku raka in proti drugim kroničnim boleznim, na primer boleznim srca in ožilja.

Kako je telesna dejavnost povezana z nastankom raka?

V primeru črevesnega raka vsakodnevna telesna dejavnost poveča gibnost črevesja, s tem se poveča peristaltika in blato ne ostaja dolgo v črevesju. Zavedati se moramo, da vsak dan s prehrano zaužijemo veliko karcinogenov, se pravi snovi, ki lahko povzročijo preobrazbo normalne celice v maligno. Če so karcinogeni dlje časa prisotni v našem telesu, je večja verjetnost, da bodo prišli v kri in s tem po telesu. Telesna aktivnost povzroča boljšo oksigenacijo tkiv, kisik pa je eden najboljših preprečevalnih dejavnikov za nastanek malignih celic. Ne pozabite, da vsak dan v telesu nastaja več sto malignih celic, ki jih naš organizem uniči.

Tveganje za nastanek raka lahko zmanjšamo tudi z zmernejšim uživanjem alkohola, saj je ta povezan s tako imenovanimi pivskimi raki, kot sta rak ustne votline in rak grla. Z izogibanjem sončenju preprečimo razvoj malignega melanoma kože, če delamo z nevarnimi snovni, ki pogosto vsebujejo karcinogene, je treba spoštovati varnostne predpise o zaščitni opremi. Cepljenje proti hepatitisu B pa zmanjšuje ogroženost z jetrnim rakom.

V Sloveniji je precejšen problem zgodnje odkrivanje raka, saj veliko ljudi poišče zdravniško pomoč pozno, ko je rak že v razvitejši obliki in je zdravljenje oteženo. Zakaj?

Res je eden največjih problemov, da ljudje prihajajo pozno, vendar ne pozabite, da se je v zadnjem desetletju tudi po zaslugi osveščanja javnosti delež pozno odkritih rakov zmanjšal. Še vedno ne najdemo večine rakov v prvem stadiju bolezni, a jih najdemo v drugem, tretjem, mnogo manj kot nekoč pa jih najdemo v četrtem stadiju. Pomembno delo, ki smo ga opravili tako pri našem kot preostalih društvih za boj roti raku, je demistifikacija te bolezni. Zelo je pomembno, da se ljudje zavedajo, da je rak bolezen kot vsaka druga, da rak ne pomeni konec življenja in trpljenje, ampak je rak bolezen, ki jo je mogoče uspešno ozdraviti.

Morda je težava pri zgodnjem odkrivanju raka v tem, da se bolečine pri veliko rakih pojavijo pozno, šele tedaj, ko je bolezen že napredovala. Na kakšne znake bolezni naj bodo ljudje pozorni, da bodo pravočasno odšli k zdravniku?

Rak je bolezen, ki v začetku ne boli, bolečina je običajno eden kasnejših simptomov raka. Ljudje naj bodo pozorni na nekaj znakov, ki pri določeni starosti lahko pomenijo rak. To je lahko ranica na ustih ali koži, ki se ne zaceli dlje časa, spremembe v kašlju, krvav izpljunek, nepojasnjeno hujšanje, spremembe v iztrebljanju, nepojasnjen občutek nelagodja v trebuhu, kri v nožničnem izcedku, urinu ali blatu, zatrdlina na telesu… Res je, da so ti znaki velikokrat znaki drugih bolezni. Kri v blatu je le v desetini primerov povezana z rakom debelega črevesa in danke, a če je človek starejši od 50 let in se mu kri v blatu pojavi nenadoma, mora najprej pomisliti na raka in se posvetovati z zdravnikom. Pred petimi leti smo med bolniki, ki prihajajo v našo ambulanto (dr. Štabuc je predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Kliničnem centru, op. a.), opravili analizo in ugotovili, da so od prvih bolezenskih simptomov, ko človek natančno ve, da je nekaj narobe, do prvega obiska pri zdravniku ženske potrebovale sedem, moški pa kar devet mesecev.

Vir: dnevnik.si