Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Bela smrt številka ena: škodljivo padanje "cukra"
Svetovna zdravstvena organizacija že dalj časa pošilja alarmantna sporočila o grožnji svetovne epidemije sladkorne bolezni kot posledice našega življenjskega sloga, zlasti prehrane in deleža sladkorja v njej. Kljub temu poraba sladkorja na prebivalca močno narašča in vse več je izdelkov, ki kot glavno ali pomožno sestavino vsebujejo sladkor.

Naše telo zahteva energijo in energijo dobimo iz ogljikovih hidratov.
Ko jih pojemo, ogljikovi hidrati vstopijo v naš krvni obtok. Pri tem se sestavljeni ogljikovi hidrati, kot so celovite žitarice, korenasta zelenjava in žitni slad, razgrajujejo postopno in tako tudi vstopajo v krvni obtok; pri tem procesu kri ostaja rahlo bazična, kar je nujno za trdno zdravje.

Pomanjkanje kalcija
Toda preprosti sladkorji vstopijo v krvni obtok zelo hitro, pri čemer preveč sladkorja zakisa kri. Za rešitev nastalega neravnovesja se porabljajo posamezni minerali, zlasti kalcij iz zob in kosti. Prav zato je uživanje belega sladkorja in rafiniranih izdelkov glavni razlog za pomanjkanje kalcija v telesu.

Test
Ljudje praviloma zavračajo misel, da so odvisni od sladkorja, toda s preprostim poskusom lahko dokažemo nasprotno. Dajte majhno količino sladkorja na jezik in začutili boste sladek okus, toda če to ponovite trikrat, štirikrat, sladkega okusa ne boste več čutili. Za enak občutek sladkosti bi morali količino sladkorja povečevati. Z vsakdanjim uživanjem živil, ki vsebujejo beli sladkor, izgubljamo občutek za sladko in povečujemo količino sladkorja, ki jo zaužijemo.

Neskončen seznam
Ko koga vprašate, ali uživa sladkor in koliko, boste verjetno dobili katerega od naslednjih odgovorov − "Sploh ne uživam veliko sladkorja," ali pa: "Uživam zelo malo sladkorja, pravzaprav samo sladkor, ki ga dam v kavo." Toda ali veste, da je sladkor v skorajda vsem, kar zaužijemo: v gaziranih pijačah, sokovih, keksih, piškotih in drugih sladkarijah, v konzervirani hrani, kruhu, pivu, cigaretah, majonezi in prelivih, kečapu, dimljeni šunki, delikatesnih izdelkih (klobasah, salamah), pripravljenih juhah, krompirjevem čipsu, instantnih čajih, instantni kavi … Seznam živil, ki vsebujejo beli sladkor, je tako rekoč neskončen.

Sladkor in zdravje

• Beli sladkor povzroča celo vrsto telesnih in duševnih motenj. Klinična študija, ki so jo opravili na adolescentih, je pokazala, da tisti, ki imajo v prehrani visok delež sladkorja, pogosto kažejo oblike obnašanja, kot so: razdražljivost, hitre spremembe razpoloženja, nestrpnost, utrujenost, potrtost, nespečnost in bolečine v trebuhu.
• Povezava med uživanjem sladkorja z vedenjskimi motnjami so dokazale številne raziskave, zato v programih za preprečevanje nasilja v šolah predlagajo spremembe v jedilnikih (odstranjevanje avtomatov z gaziranimi pijačami, čokoladicami …).
• Mozolji in ogrci, krvavenje iz dlesni, pogosti prehladi, glavoboli in migrene, sladkorna bolezen, depresija, astma, alergije, razjeda želodca, menstrualne težave, krči in podobno se ob opustitvi uživanja rafiniranega sladkorja in izdelkov, ki ga vsebujejo, lahko omilijo ali celo povsem izginejo.
• Raziskava, opravljena na 100 ženskah, je pokazala, da je uživanje sladkorja, mlečnih izdelkov in umetnih sladil povezano s pojavom Candida vulvovaginitis. Po uvedbi prehrane, ki je izločila vse navedena živila, so pri 90 odstotkih pacientk simptomi te glivične okužbe izginili.

Sladkorni blues
Mnogi ljudje začutijo padec energije okrog desetih zjutraj in treh popoldan; tedaj si želijo pojesti kaj, kar bi jim dvignilo energijo. V nasprotnem primeru so utrujeni, razdražljivi, muči jih želja po sladkem, izgubljajo zbranost, imajo nizek krvni tlak in tako naprej. To je stanje hipoglikemije oziroma prenizke ravni sladkorja v krvi, ki je neposredna posledica uživanja sladkorja. Skupino omenjenih simptomov so poetično poimenovali sladkorni blues.

Uživanje sladkorja je škodljivo za zdravje, saj slabi imunski sistem, zaradi česar postopoma zbolimo za različnimi boleznimi. Kljub temu mnogi ljudje ne uvidijo povezave med svojim stanjem in uživanjem sladkorja, saj ne razumejo vzročno-posledične povezave med tem, kar jedo, in svojim počutjem.

Sladkor v našem telesu
Večina sladkorja, ki vstopi v našo kri, se skladišči v krvi v obliki glikogena, pri čemer zmogljivost jeter znaša približno 50 g. Zaradi vsakodnevnega uživanja rafiniranih izdelkov pride do presežka glikogena, zato se ta vrača v krvni obtok v obliki maščobnih kislin, ki se sprva nabirajo na manj dejavnih delih telesa, kot so boki, trebuh itn. Toda to še ni konec zgodbe. Redno uživanje sladkorja usmeri kopičenje maščobnih kislin tudi v okolico vitalnih organov, kot so srce, ledvice in jetra, ter te organe obloži s plastmi maščobe in sluzi. Zaradi tega telo slabše deluje, krvni tlak se poviša, kakovost rdečih krvničk se spremeni, število belih krvničk pa se nenormalno poveča. Presnova se upočasni in imunost znatno upade. Telo se ne more več ustrezno odzivati na mraz in vročino ter se slabše brani pred virusi, bakterijami in drugimi patogeni.

Vsakodnevno uživanje rafiniranih živil in sladkorja vpliva tudi na delovanje možganov, saj uničuje koristno bakterijo v črevesju, ki sodeluje pri sintetiziranju kompleksa B-vitaminov, nujnega za delovanje možganov. Zaradi tega smo zaspani, manj zbrani in slabše pomnimo podatke

Naval energije − napoved težav
Preprosti sladkorji se hipoma vsrkajo v kri, kar vzbudi občutek navala energije, obenem pa kri postane prekisla. Slinavka mora izločati več inzulina, da odstrani presežek sladkorja v krvi. Uživanje večjih količin sladkorja slinavko sili k večji reakciji, posledica tega pa je občutek brezvoljnosti in potrtosti. Verjetno se spomnite, kako ste se po začetnem navalu energije, ki je sledil temu, da ste pojedli nekaj sladkega, počutili, kot bi vam potonile vse ladje.

V nasprotju s tem imamo lahko tudi nizke ravni sladkorja v krvi, že omenjeno hipoglikemijo, za katero so značilni znojenje, občutek pulziranja v žilah, drhtenje, glavoboli, nagli napadi lakote … Za ureditev tega stanja "nujno potrebujemo" naslednji odmerek sladkorja − in krog je sklenjen. Čez čas slinavka zaradi velikih naporov, ki jim je izpostavljena, slabše deluje in ne more več izločati inzulina, kar povzroči visoko raven sladkorja v krvi − in razvije se sladkorna bolezen.

Umetna sladila?
Industrija se vsemu temu hitro prilagaja, zato je zdaj na trgu cela paleta izdelkov, na katerih piše, da so brez dodanega sladkorja. Toda žal to nadvse pogosto pomeni, da ti izdelki vsebujejo umetna sladila kemičnega porekla, ki jih organizem ne prepozna kot hrano in lahko zmotijo presnovno ravnovesje.

Kaj nam preostane
Nemara boste porekli, da rjavi sladkor, toda to ni pravi odgovor, kajti organizem rjavi sladkor − kljub vsebnosti nekaterih mineralov − presnavlja enako kot belega. Uporabljajte ga občasno oziroma v prehodnem obdobju, ko spreminjate svojo prehrano na bolje.

Predvsem pa se nikar ne bojte, saj prenehati jesti sladkor ne pomeni, da ne boste nikoli več jedli nič sladkega. Tudi v Sloveniji je na voljo veliko kakovostnih posladkov in sladkarij z naravnimi sladili. Ključna kakovostna sladila so izdelana iz žitaric, korenaste zelenjave, sadja. Kakovostna in raznolika prehrana s celovitimi živili, različnimi tehnikami priprave in načini začinjanja ter z obilo zelene listnate zelenjave vsekakor pomaga pri zmanjševanju želje po sladkorju. .

Tili Kojić

V razvitih državah, kot so ZDA, znaša letna poraba sladkorja na prebivalca skoraj 60 kilogramov!

Uživanje sladkorja slabi imunski sistem.

Kaj vse pomeni beseda sladkor?
Dandanes poznamo in uživamo številne vrste sladkorja.

• saharoza, pridobljena iz sladkorne repe ali sladkornega trsa,
• fruktoza ali sadni sladkor,
• laktoza ali mlečni sladkor,
• maltoza iz žitaric in žitnih sladov (ječmeni slad in rižev sirup),
• dekstroza iz koruze (koruzni sirup).

Stevia – prepovedana sladkost

Stevia Rebaudiana je rastlina iz družine Compositae. Izvira iz Paragvaja, kjer jo že več kot tisoč petsto let uporabljajo kot sladilo za grenke zdravilne pripravnike, čaje (mate čaj) in druge napitke. Konec 19. stoletja je stevio "odkril" italijanski botanik Bertoni in tako omogočil njeno vzgojo tudi drugod po svetu. Zaradi svojih naravnih sestavin glikozidov (steviozidi ter rebaudiozidi A in C) je stevia tudi do 300-krat slajša od sladkorja.
V nasprotju s sladkorjem to naravno sladilo ne povzroča zobne gnilobe in neželene tolerance na okus, preprečuje nastanek zobnih oblog, ne prinaša kalorij, nima neželenih učinkov kot umetna sladila in je odporna na zelo visoke temperature, zaradi česar je pripravna tudi za pečenje peciva. Zaradi teh lastnosti je stevia odlična za diabetike, ljudi s povišanim krvnim tlakom ali čezmerno telesno težo in za vse, ki se izogibajo rafiniranemu sladkorju v prehrani. Stevia znižuje raven sladkorja v krvi, ne vpliva na raven inzulina (to je zlasti pomembno za diabetike), znižuje visok krvni tlak, zmanjšuje občutek lakote in izboljšuje prebavo, zadnje raziskave pa kažejo, da preparati iz stevie pomagajo tudi pri preprečevanju nastanka raka.

Zaščita monopola
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) nenadoma sprožil postopek, s katerim je prepovedal rabo stevie kot sladila. Deset let pozneje je znanstveni odbor za hrano Evropske komisije sledil uredbam FDA in tudi prepovedal stevio, s pojasnilom, da ni dovolj podatkov, ki bi podpirali varno rabo tega izdelka, čemur se je pridružila tudi Slovenija, kjer je stevia prepovedana rastlina. Toda natančnejša analiza pokaže, da ti zakoni nimajo znanstvenih temeljev, ampak so, najverjetneje, kompromis med industrijo umetnih sladil (Monsanto, Hoechst …) in proizvajalci naravne hrane. Na trgu umetnih sladil (aspartam E 951, saharin E 954, acesulfam E 950, ciklamati E 952 …) je stevia kot naravna alternativa ogrozila interese številnih družb, ker rastline ni mogoče patentirati, je poceni in vsem dostopna.

Sladki strup
Zanimivo je, da standardi, ki so veljali, ko gre za znanstveno raziskanost stevie, ne veljajo za nadzor umetnih sladil. Prej nasprotno. Raziskovanje teh kemikalij že ves čas, odkar so na trgu, spremljajo protislovja in ignoriranje znanstvenih izsledkov. Ameriški Center za nadzor bolezni ima zaupna poročila o 92 neželenih učinkih, ki jih povzroča aspartam, od glavobolov in slabosti do depresije in slepote. Še več je znanstvenih del, ki kažejo na možne patološke učinke aspartama. Med zadnjimi raziskavami je tudi japonska študija o citotoksičnosti aspartama (J. Pharmacol. Sci. 2003, 91, 83). Dokazano je, da produkti, ki nastajajo pri razgradnji aspartama (metanol, formaldehid) povzročajo smrt celic (timocitov). Vse to, kot kaže, ni dovolj, da bi preučili možnost prepovedi uporabe aspartama v prehranske namene, o umaknitvi prepovedi uporabe stevie pa je Evropa komaj začela razmišljati.

Stevia – izziv za Slovenijo