Ego nima lepega značaja,
in kadar je prevzeten, hudoben, prepirljiv,
pohlepen, nerazsoden, užaljen, porogljiv...
v resnici sebi samemu nagaja.

Kako egocentrika najprej spoznaš,
kako egocentika hitro zaznaš?
V pogovoru bo egocentrik ves čas
uporabljal besede: moj, mene, jaz...

Kdor svoj Ego v zvezde kuje,
ta je domišljav.
Kdor sam sebe zaničuje,
ta ne dela prav.

Kdor se ljubi in spoštuje,
je osebek zdrav.

Ego naš je tisti del osebnosti,
ki baha se, kritizira in obsoja druge,
ki ohol je, samoljuben, si lasti zasluge,
in zahteva zase več pozornosti.

Človek, ki samo sprejema in nič ne oddaja,
je kot mlaka, ki le jemlje, in se s tem usmraja.

Egocentrik nikdar ni enoten sam s seboj,
ker za prevlado Ego v njem stalen bije boj.

Kdor slabovoljnež je in zajedljivec tečen,
ki le kritizira, se prepira, godrnja,
je v resnici egocentrik samovšečen.
Če hočeš mir imeti, se izogibaj ga!

Ošabnost je naš Ego pravzaprav,
ki sam si še nevednost je dodal.

Naš Ego se razvil je v najnežnejši mladosti,
ko skrbeti nismo bili sposobni zase.
Zdaj kot odrasli bolj neodvisni smo in prosti,
zato ga odpustimo za vse večne čase!

Kadar Ego tebe nadzira, obvladuje,
za zatiralca drugih te izobražuje.

Ego na jeziku nikdar nima dlake,
kadar opozarja na tuje napake.

Ego hoče, da nenehno govorite,
Višji Jaz pa si želi, da poslušate,
ker povežete se z njim le, ko molčite,
še bolj, če pri tem strpni biti skušate.

Odrekanje posluha za ljudi,
in kazanje svoje "večvrednosti",
sta znamenji netolerantnosti,
ki ju le Ego v tebi prebudi.

Jeza, lenoba, pohota,
požrešnost, pohlep, zavist in napuh
grehov naglavnih so vsota -
zanje si Ego razvija posluh!

Šele tedaj v duhovnem pogledu dozoriš,
ko Ego svoj v studenec ljubezni spremeniš!

Ko iz tebe Ego govori,
a ga ti nemudoma spregledaš,
večje škode ti ne naredi,
ker njegovih se potez zavedaš.

Kako naj veš, kdo govori ti: Ego ali Višji Jaz?
Občutje sreče in miru Modrosti Višje je izraz,
če čutiš strah, nemir in srd, pa Ego kaže svoj obraz!

Ego od nas neprenehoma zahteva,
da dokažemo, kako izjemni smo.
Izjemnost pa je le Božanska zadeva,
zato naše duše vse izjemne so!

Izjemnost pravzaprav pomeni,
da nekateri so od drugih dragocenejši.
A to le Ego njihov meni,
saj Um Božanski brezpogojno ljubi vse ljudi.

Modrost pomeni mir, a Ego neubranost -
vendar nas o tem ne uči nobena znanost.

Modrost je duhovita in se rada šali,
Ego pa, nasprotno, sproščeno vzdušje kvari.

Prijaznost je odprtega srca vsebina,
ni Egova, pač pa Modrosti mojstrovina.

Tam, kjer Ego vso oblast ima,
v ilegalo se Modrost poda.

Ego ljubi tekmovanje,
a Modrost sodelovanje.

Popularnost, ki tako je Egu všeč,
je v resnici žalostna in prazna reč.

Ego v bistvu le o sebi je predstava,
je naš lažni Jaz, je zid, ki ga gradimo
okrog Bistva, po katerem hrepenimo,
in v resnici naša Prava je Narava.

Vsakič, kadar človek Ego svoj preseže,
z njim preseže vse nagone in strasti,
ki z živalmi si na zemlji jih deli,
in z Vesoljno se Ljubeznijo poveže!

Šele ko se znebimo Ega inhibicije,
lahko zaslišimo glas svoje intuicije.

Kadar si nenehno neenoten sam s seboj,
znak je, da Modrost in Ego bijeta hud boj.
Predstavljaj si, da tudi roki se borita -
kako naj v takem stanju skupaj kaj storita?!

Višji Jaz od nas nikoli ne zahteva,
da si moramo ljubezen zaslužiti.
Vsak trenutek našo notranjost preveva,
vsak trenutek moremo jo občutiti.
Ego jo nalašč po svoje razumeva,
in le on od nje nas more ograditi.

Ljuba Žerovc
"Modrosti zbrane iz verzov stkane"
http://www.modrostizbrane.com