NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Človeški dejavnik je najmanj zanesljiv   
    ponedeljek, 26. februar 2007 @ 23:42 CET
    Uporabnik: Sonce

    Kaj je največja ovira pri uresničevanju načrtov, da bi na Luno ali katerega od planetov naselili kolonijo, se sprašujejo znanstveniki. Vesoljci, asteroidi, denar? Odgovor se glasi: ljudje sami.Osvajanje vesolja naj bi bilo odvisno od tega, kako znamo ohranjati zdrav duh in telo.

    Stres in bojazen

    Strokovnjaki za leto 2018 načrtujejo polet na Luno, kasneje pa še ne Mars, toda zdravje astronavtov in posledično opravljene vesoljske naloge ogrožajo lastnosti, kot so bojazen, osamljenost in napetost med člani odprave, pa tudi vsakodnevni boj za ohranjanje telesne pripravljenosti in izogibanje nesreč ter škodljivo sončno sevanje. Benny Elmann - Larsen, ki se pri evropski vesoljski agenciji (European Space Agency - ESA) ukvarja s človeško psihologijo na področju poletov v vesolje, meni, da bi bil lahko psihološki stres največji problem.

    "Človeški dejavnik je najmanj zanesljiv," je povedal tiskovni agenciji AFP. Izlet na Luno za nekaj dni je mogoče prenesti, vendar bi življenje v lunarni koloniji (ki jo sestavlja nekaj struktur v velikosti zabojnika, povezanih med seboj) pomenilo mesece zaprtosti, dolgočasja in monotonije.

    Pomoč psihologov

    Toda raziskave življenja na podmornicah, postojankah na Antarktiki in na dolgotrajnih misijah na ruski vesoljski postaji Mir ter mednarodni vesoljski postaji so prinesle številne rešitve. Ena je, da bi v nadzorno skupino posamezne misije vključili psihologe, ki bi gladili spore med člani posadke, tako tistimi na Zemlji kot tistimi vesolju, in pomagali z navodili, kako se soočiti s stresom na krovu, je predlagal profesor psihiatrije na univerzi v San Franciscu Nick Kanas. Astronavte na primer spodbujajo k pogostim stikom z družino in prijatelji na Zemlji, ki jih lahko vzpostavljajo prek avdiovizualnih povezav ali elektronske pošte ter si misijo popestrijo tako, da s seboj prinesejo darila.

    Daljše razdalje

    Vendarle pa je potovanje na Mars nekoliko drugačno. Če v bližnji prihodnosti ne bo udarnega tehnološkega napredka, bomo z raketoplanom do rdečega planeta potrebovali pol leta, pod pogojem, da bosta Zemlja in Mars takrat dokaj blizu. Na bolj oddaljenih planetih spodbujanje motivacije in moralna podpora ne bi zalegla, še manj pa "praktična" podpora. Zaradi velikih razdalj bi na primer že samo to, da bi astronavt zemljanom postavil vprašanje, trajalo 45 minut. Več na www.dnevnik.si

    Pomagajte, ne obrnite se stran!

    Velika večina ljudi v Sloveniji, kadar se v njihovi bližini kdo zgrudi, ne naredi ničesar, ne pristopijo, da bi preverili, kaj je s človekom narobe, in ga tudi ne začnejo oživljati, če je nehal dihati. To je zelo narobe, saj so prav naključni mimoidoči tisti, ki bi lahko s pravočasno in pravilno prvo pomočjo največ prispevali k preživetju takega človeka.

    Da bi ljudem približali problematiko nenadnega srčnega zastoja in temeljnih postopkov pri oživljanju, so pri več zdravniških združenjih pripravili videospot o oživljanju. Od danes naprej ga bodo vrteli v številnih čakalnicah v zdravstvenih domovih. Menijo namreč, da so ljudje tam bolj dovzetni za tovrstna sporočila, ki gredo sicer žal pogosto mimo njih.
    Odločilne minute

    Ocenjujejo, da v Sloveniji nenadne srčne smrti umre od 2500 do 3000 ljudi na leto. "Polovica med njimi ne ve, da je z njihovim srcem kaj narobe, saj je bil prvi in zadnji simptom tega smrt," je povedal prof. dr. Josip Turk iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, kjer so predstavili videospot. Vendar nenaden zastoj srca ne pomeni nepovratne situacije, saj je z oživljanjem srce mogoče ponovno pognati.

    "A je ljudi zelo težko mobilizirati, da bi kaj naredili. Javnost se mora zavedati, da je zelo pomembno, da sploh kaj naredijo, ker če oni ne bodo pomagali, tudi zdravniki ne morejo več ničesar narediti. Pri srčnem zastoju so namreč odločilne minute, sekunde," dodaja doc. dr. Tom Ploj iz združenja za intenzivno medicino. Ko srce zastane, možgani namreč ostanejo brez prekrvavitve, če pa so brez kisika deset minut, odmrejo. "Ljudje se morajo zavedati, da s postopki oživljanja človeku, ki je nehal dihati, ne morejo škoditi. Kar koli bodo naredili več, bo boljše," opozarja Ploj.
    Videospot daje temeljne podatke o tem, kako naj ljudje ravnajo v takih primerih.

    "Pristopite k človeku, ne pojdite stran. Preverite, kaj se dogaja. Pokličite pomoč (druge mimoidoče in reševalce na 112), potem pomagajte, začnite z oživljanjem," štiristopenjski postopek tako imenovane verige preživetja opiše Marko Gričar, dr. med, iz združenja za urgentno medicino. "To so potencialno rešljive situacije, smrt ni dokončna, ampak ob uspešni reanimaciji upamo, da bomo človeka obudili v življenje v čim boljši formi," poudarja Gričar. Mnogi bolniki namreč kljub temu, da so zaradi uspešnega oživljanja preživeli srčni zastoj, zaradi hudih možganskih poškodb ostanejo trajni invalidi.

    Samo z videospotom se ljudje sicer ne bodo mogli naučiti oživljanja, jih pa želijo spodbuditi, da bi obiskali predavanja o oživljanju, ki jih že vrsto let pripravljajo tudi pri društvu za srce in Rdečem križu. S tovrstnimi predavanji za širšo javnost imajo pristojni sicer različne izkušnje: v mestih zanje skorajda ni zanimanja (izjema so svojci srčnih bolnikov), v manjših krajih, kjer ljudje vedo, da nujna medicinska pomoč zaradi oddaljenosti ne pride prav kmalu, pa je zanimanja veliko, ugotavlja mariborski kardiolog asist. Borut Kamenik.

    Defibrilatorji

    Je pa izobraževanje ljudi le en vidik, ki prispeva k uspešnemu oživljanju. Drug vidik je nakup defibrilatorjev, to je naprav, ki po tem, ko jih namestimo na prsni koš ponesrečenega, sprožijo električni šok, ki spodbudi ponovno delovanje srca. Te naprave so že tako izpopolnjene, da same zaznajo stanje ponesrečenca in človeka, ki pomaga, glasovno vodijo skozi postopek. Avtomatski defibrilator je nujen pri oživljanju, saj le z masažo srca ponesrečenega verjetno ne bomo mogli oživiti.

    Je del opreme nujne medicinske pomoči, ker je z njim zelo lahko ravnati, pa si v svetu in tudi pri nas prizadevajo, da bi bil za uporabo na voljo tudi laikom. Defibrilatorjev je v Sloveniji nameščenih že okoli 50, prizadevajo pa si, da bi jih bilo še bistveno več, saj so potrebni na vseh javnih krajih. Ko kdo odpre omarico z defibrilatorjem, sproži tudi alarm in s tem pozove dodatno pomoč, saj je v bližini defibrilatorja vedno nekdo, ki je usposobljen za dajanje pomoči ob oživljanju.Do zastoja srca pride tudi pri utopitvi, zastrupitvah, električnem udaru in drugih okoliščinah. Ponesrečenemu lahko vedno pomagamo z oživljanjem.

    Vir:dnevnik.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.dnevnik.si
  • dnevnik.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20070226234209909

    No trackback comments for this entry.
    Človeški dejavnik je najmanj zanesljiv | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds