Mobilni telefoni, prenosni računalniki, MP3-prenosniki, igrače, brezžično orodje… naš vsakdan je vse bolj preplavljen z napravami, ki so se osvobodile tiranije žic, zato pa v nekje v njihovem drobovju ždijo baterije ali akumulatorji.

Njihova uporaba nenehno narašča, po napovedih naj bi se vsako leto povečala vsaj za pet odstotkov. Po zadnjih podatkih v Evropski uniji letno prodajo približno 800.000 ton avtomobilskih akumulatorjev, 190.000 ton industrijskih in 160.000 ton prenosnih baterij.

EU je septembra lani sprejela direktivo, s katero je prepovedala uporabo baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo živo srebro in kadmij, in zahtevala, da vse članice začno zbirati odpadne izdelke. A so še pravi čas nogo med vrata potisnili proizvajalci prenosnega električnega orodja in dosegli, da bodo v svoje brezžične vrtalnike vsaj še do leta 2010 lahko vlagali nikelj-kadmijeve akumulatorje. To pa po ocenah strokovnjakov pomeni kar okoli 70 odstotkov vseh proizvedenih akumulatorjev te vrste.

Kljub prepovedi je na trgu še veliko starih baterij, ki vsebujejo živo srebro in kadmij. Tako so v okoljsko strogi Nemčiji doslej odstranili le deset odstotkov gumbnih celičnih akumulatorjev in baterij, ki vsebujejo živo srebro. To je pred kadmijem in svincem prvak v škodljivosti, saj je strupeno in še posebno nevarno za razvoj živčnega sistema pri otrocih. Nič bolj prijazen ni kadmij, strupena in rakotvorna kovina, ki povzroča predvsem pljučnega raka ter poškodbe jeter, ob visokih koncentracijah pa poškoduje tudi kosti in močno poslabša krvno sliko. Svinec je posebno nevaren nerojenim in majhnim otrokom, nad določenimi koncentracijami škoduje tudi odraslim, saj poškoduje večje organe, osrednji živčni sistem in krvni obtok, povzroča tudi neplodnost.

Baterije in akumulatorji vsebujejo tudi številne druge snovi, ki so obremenjujoče za okolje. Dovolj razlogov, da začnete premišljevati o ravnanju z njimi. Prvi ukrep je branje etiket v trgovini. Če baterije vsebujejo živo srebro ali kadmij, jih vrzite prodajalcu v glavo (razen če so v električnem orodju…) ali pa jih vsaj ne kupujte. Naslednji korak je preventiva. Premislite, ali resnično potrebujete baterijski odpiralec konzerv ali pa boste raje porabili nekaj kalorij. Veliko število naprav izredno dobro deluje na ročni pogon. Na primer metla.

Če ne gre brez elektrike, namesto baterij kupite akumulatorje, ki jih je mogoče ponovno napolniti (oziroma "baterije za ponovno polnjenje"). Prihranili boste denar in zmanjšali količino porabljenih baterij. Nikar ne poskusite polniti navadnih baterij. Lahko se konča z eksplozijo in razlitjem vseh zgoraj naštetih izcedkov po stanovanju.

Varčujte. To pomeni ugašanje vseh baterijsko gnanih (pa tudi drugih) naprav, ko jih ne uporabljate. Če jih nekaj časa ne boste potrebovali, iz njih odstranite baterije. Nikar ne mešajte starih in novih baterij, saj lahko začno točiti, kar škodi vašemu zdravju in zdravju vaših naprav.

Najbolj pomembno pa je ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Metanje v smeti je zločin. Če ne vi, bodo njihove izcedke uživali vaši potomci. Vse trgovine, ki prodajajo baterije, morajo sprejemati tudi izrabljene in jih nato oddati proizvajalcem. Večina to tudi počne, zato nimate izgovora, da ni zbirnih mest. Za boljši občutek ob vsakem nakupu baterij vprašajte prodajalce, ali sprejemajo izrabljene. Če jih ne, s čim bolj zgroženim izrazom na obrazom vrnite baterije, glasno omenjajte inšpekcijo in nemarno lahkomiselnost. Prihodnost je v vaših rokah.
Sebastijan Kopušar
www.dnevnik.si