Na včerajšnji predstavitvi letošnjega načrta dela ministrstva je minister povedal, da ne bodo vztrajali pri popolni odpravi splošnega učnega uspeha v osnovni šoli, če se bo med razpravo pokazalo, da nima ustrezne podpore. Javnomnenjske raziskava je namreč v petek že pokazala, da predlagano spremembo podpira le tretjina vprašanih, več kot polovica pa ji nasprotuje.Letošnje leto bo leto šolskih reform.

V svežnju prenovljenih zakonov so se znašli zakon o osnovni šoli, zakon o vrtcih, zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), pripravlja pa se tudi reforma mature in gimnazij. Minister je poudaril, da o predlaganih spremembah diskutirajo s socialnimi partnerji, ki pa se o predlogih večinoma še niso izrekli. Če ne bo konsenza, bo ministrstvo samo nosilo odgovornost za sprejete spremembe, je ob tem dejal minister.

Koristnost odprave splošnega učnega uspeha v osnovni šoli je včeraj utemeljevala državna sekretarka. Splošni učni uspeh je v Evropi precejšen nepoznan, je povedala, odprava pa bi otrokom le koristila. "Nihče jih ne bi več spraševal, s kakšnim uspehom so izdelali, temveč na katerih področjih so dobri ali slabi.

"Glede predlaganega skrčenja števila izbirnih predmetov si na šolskem ministrstvu niso premislili, čeprav je strokovni svet za splošno izobraževanje ta predlog zavrnil. So ga pa včeraj nekoliko drugače utemeljevali. Minister je povedal, da drugi tuji jezik kot obvezen predmet v osnovni šoli zahteva EU. Poleg tega bi bilo dobro, je dejal, če bi imeli osnovnošolci več obvezne športne vzgoje, saj se je izmerjena moč 14-letnikov od leta 1971 zmanjšala za polovico, in če bi v urniku našli prostor še za kakšno dodatno uro obvezne tehnike in tehnologije.

Prostor za te ure pa lahko po njegovem poiščemo le tako, da zmanjšamo ure za izbirne predmete. Z novelo zakona o osnovni šoli naj bi tudi omogočili, da bo lahko učenec spet ponavljal razred brez soglasja staršev tudi v prvih dveh triletjih 9-letke. Kakšna bo nova matura, naj bi bilo znano v prvi polovici letošnjega leta; želja MŠŠ je, da bi imeli samo eno za vse tipe šol.

Komisija za prenovo gimnazij je končala svoje delo in priporočila strnila v 13 točk. Med drugim naj bi se v gimnazijah povečala izbirnost, kreditno naj bi se ovrednotile tudi zunajšolsko pridobljene veščine in kompetence, prenovili naj bi učne načrte...

V prihodnje naj bi bilo mogoče ustanavljati in sofinancirati zasebne šole tudi na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vse zasebne šole pa naj bi bile financirane 100-odstotno. To rešitev so po besedah ministra že podprli v združenju ravnateljev srednjih šol.