Večina delovnih ljudi v Sloveniji najpogosteje zaužije dva obroka hrane na dan. Enega v službi, ki obsega do 60 odstotkov dnevno zaužitih kalorij, drugi je večerja.To je velik dejavnik tveganja za nastanek debelosti in povečane telesne teže, zaradi česar boleha kar 50 odstotkov delovnih ljudi pri nas, pravi strokovnjak za zdravo prehrano prof. dr. Dražigost Pokorn, predstojnik inštituta za higieno in socialno medicino.

Na delo z zajtrkom

Zdrav režim prehrane delavca za mizo ali za industrijskim trakom se začne s pravilno sestavljenim zajtrkom, ki je lahko določena mlečna pijača, kos peciva, rezina šunke ali sira. Ker navadno nimamo časa za klasično kosilo, naj bi za opoldansko malico oziroma kosilce zaužili ali sadje, solato, jogurt, kozarec mleka, košček peciva ali nadevano žemljo.

Po končanem delu (predvidoma po 16. ali 17. uri) ne smemo izpustiti dobrega obroka, ki nadomesti opoldansko kosilo, dopolnilni obrok hrane zvečer pa po številu zaužitih kalorij naj ne preseže tistih, ki smo jih dobili z opoldansko malico.

Opoldansko kosilo med delavnikom

Opoldansko kosilo v restavraciji je lahko priporočljivo, a nevarno. Če ne zajtrkujemo, namreč nadomesti tri obroke skupaj - zajtrk, malico in kosilo. Doma nas lahko čaka še obilna in pozna večerja. Tak režim prehrane je za zdravje zelo slab in je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek ateroskleroze, diabetesa, debelosti, hipertenzije in celo raka.

Kadar torej ne zajtrkujemo, mora biti malica obilna (sendvič), čeprav se nam ravno z izpustom zajtrka poruši celotni dnevni ritem zdrave prehrane. "Če imamo normalno telesno težo, je za boljšo delovno, fizično in psihično storilnost obrok med delovnim časom samo nekaj malega, obrok pred delom in po njem pa je lahko obilen," je prepričan dr. Pokorn.

Menedžer napade hrano zvečer

Zdravo prehrano moramo gledati kot del dnevnega in celotedenskega obroka hrane. "Vsa živila in jedi so bolj ali manj zdravi, nezdravi so samo jedilniki, ki jih nepravilno sestavimo," trdi dr. Pokorn. Tako se nam ni treba odreči niti sladkarijam in oreščkom, ki so prave kalorijske bombe.
"Ta živila so lahko sestavni del dnevnih obrokov, ne pa občasnih dnevnih prigrizkov za lajšanje vsakdanjih težav ali celo depresije," še pravi dr. Pokorn.

Seveda to ne velja za ljudi s povišano telesno težo. Danes se pri nekaterih ljudeh, predvsem pri menedžerjih, pojavlja sindrom večernega ali celo nočnega prenajedanja. "Delajo od jutra do večera, se neredno prehranjujejo, zvečer pa se napokajo in nalijejo z alkoholom," še opomni dr. Pokorn.

Prispelo po E-pošti