Francoski znanstveniki so opozorili, da bomo, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, čez 10 let ostali brez banan. Panamska bolezen in črna Sigatoka sta povzročili opustošenje na bananih plantažah, tako kot je nekoč rastlinska rja povzročila ogromno škodo na krompirju. Pri krompirju in ostalih poljščinah je bilo mogoče vzgojiti drugo sorto. Vzgojiti vrsto banane brez glivičnih obolenj, je izredno težko.

Če banan ne bo, to ne pomeni samo, da bomo namesto banana splita jedli breskov split, ampak tudi, da bo pol bilijona prebivalstva v Aziji in Afriki, katerim banana pomeni osnovno sestavino njihove kuhe, doživelo korenito spremembo v kuhinji, če ne pomanjkanja.

Banane, ki so danes vzgojene, so kloni, oziroma so nasledniki naravnih mutantov divjih banan, ki so jih kmetje odkrili pred 10.000 leti. Redka mutacija je povzročila, da so divje banane zrasle sterilno, brez semen (tako kot pomaranče brez pešk, ki jih jemo). Tile starodavni kmetje so podtaknili mutante, nato podtaknjence podtaknjencev. Rastline uporabljajo reprodukcijo za nepretrgano mešanje genov. Raznolikost omogoča, da lahko ena vrsta, ob napadu smrtonosne bolezni, preživi. Ker se sterilni mutant ne more razmnoževati, rastline nimajo zaščite.

V 50-ih je panamska bolezen iztrebila ogromne plantaže banan. Odporna sorta, "Cavendish", je zapolnila to ogromno luknjo. Ampak s samo ogromnimi količinami škropiv - 40 škropljenj na leto - lahko zamejijo virus Sigatoka, in nove različice panamske bolezni ni mogoče uničiti s škropivi. Amazonsko banano je uničila glivica in v predelih Afrike se sedaj soočajo z lakoto.

Žarek upanja prihaja od hondurskih znanstvenikov, ki so posejali 400 ton banan, da bi našli 15 semen za vzgojo. Odkrili so na glivice odporno sorto, ki bi jo lahko vzgajali organsko. Če banane do leta 2013 ne bodo izginile iz polic v trgovinah, se bodo razlikovale tako po izgledu kot po okusu.

Vir: http://www.guardian.co.uk/uk_news/story/0,3604,875612,00.html