zmedena sem,
nevem kaj čutim,
nevem kdo sem.

kot roža sredi sahave,
tujec sredi ljubljane,
ptica, ki leti na sever,
medved sredi zime, zunaj svojega brloga,
kot angel, ki neve, kakšna je njegova naloga.

tako pučutim se,
mi vseeno je za vse.
vsaj dokler ne najdem se,
sama v sebi ali v svetu,
novem ali starem veku.

ali pa ti mi povej,
kdo sem, in kakšna je moja dolžnost,
ali če je moje razmišljanje čista norost.

kaj si želim,
zakaj trpim,
ko gledam se v ogledalo,
saj osebe ki jo vidim ne poznam,
v njej le zmedenost zaznam.

ne poznam razloga,
tuja mi je ta naloga,
zakaj vse grozno se mi zdi,
ko prosim te: POMAGAJ MI!