"Zeleni" menijo, da so ukrepi preskromni, proizvajalci avtomobilov pa, da so preostri

Evropska komisija želi do leta 2012 omejiti izpuste ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov na 120 gramov CO2 na kilometer, kar predstavlja 25-odstotno zmanjšanje izpustov glede na trenutno raven.

Za izpolnitev zastavljenega cilja naj bi znaten delež prispevali proizvajalci avtomobilov, ki bodo morali izpuste omejiti na 130 g/km, medtem ko bo nadaljnje zmanjšanje v višini 10 g/km doseženo z dodatnimi ukrepi, kot sta uporaba biogoriv ter izboljšanje učinkovitosti klimatskih naprav in gum, ki imajo velik vpliv na porabo goriva.

Za nov pristop so se v Bruslju odločili zato, ker je obstoječa strategija, v okviru katere so se proizvajalci avtomobilov prostovoljno zavezali, da bodo povprečne izpuste CO2 do leta 2008 zmanjšali na 140 g/km, prinesla le omejene rezultate. Izpusti CO2 iz novih avtomobilov, prodanih v stari petnajsterici, so se v letih od 1995 do 2004 s 186 g/km znižali le na 163 g/km in ob takem tempu ne bi bilo mogoče doseči zastavljenega cilja, ki predvideva omejitev izpustov na 120 g/km.

Omejitve enake za vse
Na predlog so se kritično odzvali okoljevarstveniki, ki menijo, da je komisija popustila pritiskom predvsem nemških avtomobilskih lobijev in proizvajalcem vozil naložila prenizke omejitve.

Evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günther Verheugen je zavrnil očitke in dejal, da se je komisija postavila na stran proizvajalcev manjših in čistejših vozil, ki se vse bolj spopadajo s konkurenco iz tretjih držav. "V prvi vrsti ne bodo prizadeti proizvajalci avtomobilov najvišjega razreda," med katerimi je veliko nemških, "ker zanje ni tako pomembno, ali se njihov avto podraži za nekaj tisoč evrov, ampak je to bolj problem proizvajalcev avtomobilov srednjega in nižjega razreda," je pojasnil nemški komisar, ki v službene namene uporablja avto evropskega proizvajalca na dizelski pogon, ki naj bi bil po njegovem zatrjevanju na daljše razdalje celo bolj učinkovit pri porabi goriva od japonskih avtomobilov.

Obenem je poudaril, da pristop EU ne sme povzročiti selitve avtomobilske proizvodnje drugam ali prisiliti evropskih potrošnikov, da bodo manjše avtomobile kupovali od neevropskih proizvajalcev. "Prihodnost evropske avtomobilske industrije ni zgolj v najboljših in najbolj varnih, temveč tudi v najčistejših avtomobilih" je še dejal in zatrdil, da bodo predlagane omejitve veljale tako za evropske kot tudi za ameriške in azijske proizvajalce.

Obeta se podražitev
Do načrtov komisije so skeptični tudi proizvajalci jeklenih konjičkov, ki poudarjajo, da gre za zahtevno nalogo, ki bo zahtevala veliko vlaganj, po zatrjevanju Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) pa naj bi doseganje zastavljenih ciljev povečalo ceno avtomobila najmanj za 3000 evrov. "Dodatni stroški bodo več kot uravnoteženi s tem, da bodo avtomobili bolj učinkoviti in bodo porabili manj goriva, zato se bo potrošniku na dolgi rok splačalo kupiti okolju prijazen avto," je bojazen pred dvigom cen, do katerih naj bi prišlo zaradi novih, okolju prijaznejših tehnologij, poskušal omiliti evropski komisar za okolje Stavros Dimas, ki namerava z Mercedesa na okolju prijaznejši avto aprila letos presedlati tudi sam, čeprav se za model vozila še ni odločil.

Večina komisarjev v službene namene uporablja vozila znamk Mercedes, BMW ali Audi, britanskemu komisarju za trgovino Petru Mandelsonu pa bolj ustreza jaguar, ki kljub elegantnemu videzu ne izpušča nič manj škodljivega C02 od nemških avtov. Večje menjave voznega parka komisije, ki obsega okoli sto večjih in manjših avtomobilov, trenutno sicer ni na vidiku, saj vozila še niso dovolj izrabljena, zamenjava pa bi pomenila visoke stroške

Še bo vroče
Novo strategijo so v Bruslju predstavili z zamudo, saj je sklenitvi kompromisa močno nasprotovala nemška avtomobilska industrija - na njeno stran se je postavila celo nemška kanclerka Angela Merkel, ki se zavzema za zniževanje CO2 v avtomobilskih izpustih prek omejitev po posameznih segmentih in ne prek splošnih omejitev za celotno avtomobilsko industrijo. Kljub sklenitvi dogovora še ni povsem jasno, kaj natančno bo vseboval zakon, ki naj bi ugledal luč sveta najkasneje do sredine 2008, in ali bodo pri njegovi pripravi imeli glavno besedo v direktoratu za okolje ali v direktoratu za industrijo, čeprav nekateri za prihodnje mesece že napovedujejo vroče razprave glede tega dokumenta.
www.dnevnik.si