Strah noči, ki pred mano se izgubi
V vzhajajoči zarji.

In ti in tvoje sinje oči,
Še preden se zunaj zmrači,
Globoko zazrte v temačno nebo.

In kaj bi preteklost in vse skrbi,
Deževni oblaki, grmenje
In strela – nikoli v življenju ne bi preživela.
Saj vedno po temi rodi se svetloba
Vedno po dežju posije še sonce,
In vedno v življenju se najde ljubezen
Ter strah. –


Strah noči, ki pred tabo se izgubi
V vzhajajoči zarji.

Le v čem bi bil čar noči,
Če bilo bi ne Lune,
In v čem čar dneva,
Če bilo bi ne Sonca,
In v čem čar ljubezni,
Če bilo bi ne tebe,
In čemu bi bil strah –

Strah noči, ki pred nama se izgubi
V vzhajajoči zarji.