Definiciji korupcije po mnenju komisije ustreza vsakršno plačilo stroškov, nagrad, donacij in podobnih ugodnosti javnim zavodom ali njihovim uslužbencem, prav tako pa se za korupcijo šteje preskakovanje čakalnih vrst v javnem zdravstvu, kadar ni medicinsko utemeljeno kot nujno.

Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Draga Kosa je v četrtek izdala dve načelni mnenji o koruptivnih dejanjih v zdravstvu.

PRIJAVA KORUPCIJE V ŽALSKIH IN CELJSKIH LEKARNAH
Protikorupcijska komisija je prejela več prijav o ravnanju nekaterih slovenskih lekarn, ki so jim njihovi dejanski oziroma potencialni poslovni partnerji plačevali različne stroške, med drugim službena in zasebna potovanja v eksotične kraje, zabave, izobraževanja doma in v tujini ter športne aktivnosti.

Komisija je v obrazložitvi zapisala, da so lekarne kot javni zavod omejene tako pri virih sredstev kot pri načinu njihove uporabe. V pojasnilu navaja, da sponzoriranje uporabnikov proračuna in javnih zavodov že formalno ni dopustno, pri financiranju omenjenih aktivnosti pa gre pravzaprav za prodajo panoge oziroma dejavnosti in ne za pridobitev komercialnih možnosti znotraj te panoge oziroma dejavnosti. Glede načina porabe denarnih sredstev javnih zavodov komisija pojasnjuje, da bi lekarne razpoložljiva sredstva lahko uporabljale za potovanja, športne aktivnosti in druge zgoraj naštete aktivnosti le, če bi bile z aktom o ustanovitvi za to posebej pooblaščene.

Kos je potrdil, da se prejete obtožbe, ki so bile podlaga za oblikovanje mnenja, nanašajo tudi na Žalske in Celjske lekarne (o spornosti njihovega poslovanja smo že poročali), policiji pa so včeraj prijavili tudi domnevno korupcijsko ravnanje nekaterih drugih slovenskih lekarn in njihovih partnerjev, katerih imen Kos ni želel izdati.

PREK ZASEBNIKOV HITREJE DO ZDRAVJA
Komisija je ugotovila tudi, da oglaševanje hitrega dostopa do zasebnih zdravnikov specialistov oziroma specialističnih ambulant ter specialističnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov, ki ga za določeno mesečno rento ponuja na primer zasebna zdravstvena ustanova Prva zdravstvena asistenca (PZA), povzroča, da uporabniki zasebnih zavarovalniških storitev hitreje pridejo do ustrezne zdravniške pomoči kot tisti, ki teh zasebnikov ne uporabljajo. Hitreje na primer pridobijo posamezne izvide, ki so podlaga za nadaljnje zdravljenje in morebitni obisk zdravnika v javni mreži, kjer obstajajo čakalne vrste. Takšen pacient se lahko prijavi na čakalno listo, medtem ko uporabniki javnega zdravstva še vedno čakajo, da izvedo svojo stopnjo nujnosti obravnave.

Direktor PZA Vito Vidmar zanika, da bi njihovi uporabniki izrivali kogar koli iz čakalnih vrst v javnem zdravstvu, saj je njihova ustanova zasebna, zdravstveno dejavnost pa izvajajo izključno v svojih ambulantah in samo s svojo mrežo zdravnikov, ki nudijo dodatne, vzporedne in od javnega zdravstva povsem ločene storitve. "Zato ne moremo govoriti o nikakršni korupciji, kar je ugotovila tudi Kosova komisija," zatrjuje Vidmar.

Resnično je komisija opisano preskakovanje čakalnih vrst pripisala obstoju čakalnih vrst v sistemu javnega zdravstva in neurejenosti sistema, ki dopušča oglaševanje in izvajanje storitve "hitrega dostopa do zdravnikov". "Ne eno ne drugo pa ne more biti predmet obravnave komisije," so še zapisali.
www.dnevnik.si