Posameznik porabi enako časa za potovanje ne glede kakšen je njihov način potovanja, ali bo to hoja ali pa letalo. Tehnične izboljšave vodijo v večje prepotovane razdalje, ne pa v prihranek časa. Pri potovanju z večjo hitrostjo pa se povečuje občutek da nimamo dovolj časa na voljo v vsakodnevnem življenju, povedano drugače poveča se stres.

Avtomobili in druga prevozna sredstva z večjo hitrostjo, nam ne prihranijo toliko časa kot se zdi, kot je napisal Ivan Illich že leta1974:'Tipični ameriški moški posveti 1600 ur na leto svojemu avtu. Sedi v njem dokler se vozi in ko stoji v gneči in križiščih. Parkira avto in išče parkirno mesto. Porabi čas da zasluži za nakup in popravilo avta, ter za plačin bencina, zavarovanja, cestnine in parkirnine.

Glede na opazovanje Illicha je D. Seifried izkoval termin "socialna hitrost", ki označi povprečno hitrost nekega vozila, ko vključimo vanj vse (skrite) dejavnike. Glede na Seifrieda je socialna hitrost tipičnega kolesa 14 km/h, kar je le 3 km/h počasneje od manjšega avtomobila. Če pa vključimo v račun še druge stroške (zračno in zvočno onesnaženje, stroški nesreč, stroški gradnje cest, itn.), potem je majhen avto za 1 km/h počasnejši od kolesa.

Torej če lastnik manjšega avta, ki porabi 30 minut na dan da prevozi 20 km, misli da se vozi hitreje, kot nekdo, ki se enako časa vozi s kolesom in prevozi 7,5 km. Toda ko vzamemo v upoštev socialno hitrost, vidimo, da bo lastnik avta porabil za to razdaljo 70 minut, medtem ko kolesar le 32 minut.

Če hitrost porablja razdaljo, potem vrsta prevoza porablja prostor - hitrejši, ko je način prevoza več prostora porabi. Glede na švicarsko študijo narejeno leta 1985 avto, ki potuje 40 km/h potrebuje trikrat več prostora kot avto, ki potuje z 10 km/h. Tudi sama oblika avta je tkšna, da bo oseba, ki bo potovala v avtomobilu počasi npr. 10 km/h, porabila 6 krat več prostora, kot nekdo na kolesu, z isto hitrostjo.

Zatorej hitreje, kot želimo potovati, več prostora porabimo za to, kar je očitno vidno na vekiki letališčih, ter hitrih avtocestah. Cesta, ki je narejena za hitrosti 130 km/h, porabi veliko več prostora kot cesta narejena za manjše hitrosti, saj morajo ovinki in priključki izvedeni veliko bolj na široko.

Podrobna študija, ki je preučevala vpliv prometa v San Franciscu na različne mestne skupnosti, je prišla do ugotovitev, da imajo prebivalci ulic z gostim prometom relativno malo socialnih kontaktov; medtem ko so imeli prebivalci mirnih ulic, z malo avtomobilskega prometa, trikrat več prijateljev in znancev med sosedi, kot prebivalci prometnih cest.

Čas je ključnega pomena pri doseganju trajnostne družbe. Le ta ne more biti utemeljena, na ekonomskih principih, ki podpirajo motorizacijo družbe, zaradi umetno ustvarjenega časovnega pritiska. Dejstvo je, da moto čas je denar, ustvarja družbe, ki z motorizacijo, hitrostjo in mobilnostjo porabijo veliko energijo, povzročijo veliko onesnaženja ter zanemarjajo občutek pripadnosti soljudem ter naravi.

Vrednotenje časa je zrelo za spremembo. Trenutni ekonomski model vrednotenja časa ustvarja podlago in opravičilo za onesnaženje, stres ter zanemarjanje pešcev in kolesarjev. Ne katalizatorji, učinkovitejši avtomobili, boljši javni prevoz, ne povišani davki na avtomobilski promet ne bodo pomagali zmanjšati onesnaženja, če se ne spremeni ekonomsko dojemanje časa.

Izsek iz knjige:
Transport for a Sustainable Future: The Case for Europe, John Whitelegg