Spregovoril bi o civilizaciji nadomestkov in zanikanja ter o nujnosti spremembe smeri. Razvoj zadnjih 200 let pospešeno nadomešča naravne danosti s umetnimi, zaradi ideje, da smo tako svobodni od narave, da smo svobodni od notranjih tegob. Vendar pa smo postali le odvisni od tehnologije in nafte. Ustvarjen je umeten svet, ki črpa našo energijo, čas in zavest. Vsak nov nadomestek se izkaže za škodljivega za nas in za ostala živa bitja, ter je celostno gledano manj učinkovit, kot njegov predhodnik.

Tako so nadomestki za odnose postali TV, internet, čokolada in celotna zabavna industrija. Namesto dobrega spomina iz časov, ko so ljudje na pamet poznali tisoče verzov Upanišad imamo danes računalnike. Ravnotežje v naravi med »škodljivci« in njihovimi predatorji smo nadomestili s pesticidi in genetsko spremenjnimi organizmi. Naravne materiale smo nadomestili z umetnimi. Notranje zadovoljstvo smo nadomestili z zunanjimi stvarmi; potrošništvom.

Nadomestki ustvarjajo mnoge eksterne stroške – eksternalizacija. Tipičen primer eksternalizacije je tobačna industrija, ki pobere denar ljudi za cigarete, ne da bi jo brigali stroški za zdravstveno oskrbo. Ali pa avtomobilska industrija, ki ne plačuje za ceste, ki jih je potrebno zgraditi, onesnažen zrak, toplo gredo in stroške prometnih nesreč. Nasednji primer eksternalizacije stroškov je industrijsko kmetijstvo, ki v ceni hrane nima vštetih stroškov, za onesnaženo vodo, uničeno prst, izumiranje vrst, itd in je zato »cenejša« od ekološko pridelane hrane, ki bi bila, če bi upoštevali vse stroške, dejansko ugodnejša izbira.

Najbolj nazorno lahko opišemo proces nadomeščanja in eksternalizacije na primeru, ko konja nadomesti traktor. Konj je večstransko koristen kot delovna moč, je človeku v družbo, proizvaja gnoj ter ima estetske in duhovne vrednote. Konj je vključen v okolico in njegovi odpadki – iztrebki, so hrana rastlinam, so koristni za sistem. Medtem, ko so odpadki traktorja škodljivi za okolje. Konj nima eksternih stroškov vse kar rabi ima v neposredni okolici. Medtem, ko rabimo za traktor rudnike za železo, tovarne za proizvodnjo, gorivo in deponije za odpadni material, vendar tega ne vidimo neposredno z očmi – kar je proces zanikanja. Traktor se ne popravlja sam in ne more ustvariti novega traktorja, kot lahko počnejo žive stvaritve s svojo ustvarjalno močjo. Kakšna misel je ustvarila traktor? Je bila to premišljena, dovršena misel? Ali je bila to ozka, moška, enostranska, ciljana na eno stvar: več fizične moči.

Rešitev je torej v pristnosti in vrnitvi k sebi, v notranjost.Tukaj se rodi ideja življenja v eko-vasi. Za načrtovalce prostora lahko eko-vas na prvi pogled izgleda bolj potratna s prostorom, kot življenje v bloku. Vendar je to zato, ker je v mestu površina potrebna za vzdrževanje posameznika (ekološki odtis) nevidna. Ekološki odtis modernih mest je še posebej velik. London na primer ima odtis, ki je 120 krat večji od površine mesta. Značilnost ekoloških vasi pa je, da večino potreb vsakega gospodinjstva (hrana, energija, materiali) zadosti na samem posestvu okoli hiše. To je tudi razlog zakaj se zdijo ekološke vasi prostorsko potratne. Vendar je zadovoljevanje potreb veliko bolj učinkovito, če živimo na rodovnem posestvu, kot v mestu, saj porabimo mnogo manj energije za prevažanje hrane in ostalih dobrin, potrebnih je manj cest, železnic, daljnovodov in cevovodov. To so grobo fizične koristi, pomembnejše pa so še koristi za naše zdravje in zdravje vsega planeta.