V Sloveniji vsako leto obeležujemo 2. februar, svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mednarodno pomembnih mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Stalni odbor Ramsarske konvencije je za letošnji svetovni dan mokrišč izbral geslo: Ohranjajmo mokrišča in ribje bogastvo. Ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarju, poudarjamo, da so mokrišča habitati mnogih ribjih vrst in pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter vir ribjega bogastva. V svetovnem merilu so ribe, sladkovodne in morske, pomemben del prehrane. Vsakdanje preživetje milijarde ljudi je odvisno od rib in raznih vrst lupinarjev, saj so zanje najpomembnejši ali celo edini vir živalskih beljakovin.

Danes je stanje mnogih populacij rib v ribolovnih območij v svetu skrb zbujajoče. Komercialni ribolov je za populacije nekaterih ribolovnih vrst usoden, saj je 75 % komercialno pomembnih populacij morskih rib – in večina sladkovodnih rib – že zdaj zaradi pretiranega ribolova iztrebljenih ali pa ravno še na meji preživetja. Ribiške flote propadajo, družbenogospodarske posledice v nekaterih državah pa so očitne. Še katastrofalnejše so ekološke posledice, saj povzročajo propadanje ekosistemov.

Zaradi nagle rasti svetovnega prebivalstva se bodo potrebe po ribah v prehrani še povečevale. Ribe bodo ostale osnovna hrana marsikaterega lokalnega ribiča in njegove družine, njihovo preživetje pa bo odvisno od ribjih populacij, ki bodo bogatile morske in sladkovodne ekosisteme jutri.

Ramsarska konvencija zato ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč opozarja na ključni pomen mokrišč pri ohranjanju ribjih vrst in ribolovnih območij. Mednarodni problemi in vloga mokrišč se kažejo tudi v Sloveniji, zato je treba ukrepati. Pri tem želimo predvsem poudariti:

• da so celinski vodni ekosistemi pomemben habitat številnih rastlinskih in živalskih vrst, človek pa jih uporablja tudi za ribolov, namakanje, plovbo, oskrbo s pitno vodo in energijo;
• pomembno vlogo, ki jo imajo sladkovodna in obalna mokrišča za ribe in ribištvo na vseh ravneh (od svetovnega ribolova za trg do ribolova za preživetje, od ribolova prostoživečih vrst do ribogojstva), ter ključno vlogo obalnih mokrišč za drstitev in odraščanje mnogih morskih vrst rib;
• da netrajnostne oblike vzreje vodnih organizmov za trg negativno vplivajo na ekosisteme mokrišč in jih uničujejo;
• da z vlaganjem tujerodnih vrst vplivamo na sestavo vodne favne in s tem na delovanje celotnega ekosistema;
• potrebo po ustreznem ribolovu in gospodarjenju z ekosistemi mokrišč;
• da imamo resolucijo in smernice za ohranjanje, proizvodnjo in trajnostno rabo ribjih populacij, ki so jih sprejele pogodbenice Ramsarske konvencije na 9. zasedanju novembra 2005. Z doslednim izvajanjem resolucije 154 pogodbenic konvencije lahko prispevamo k vzpostavitvi in ohranjanju trajnostnega ribolova na obalnih in celinskih mokriščih. Za evropske države in Slovenijo pa so pomembni tudi zakonodaja EU in dvostranski sporazumi, ki jih sklepamo s sosednjimi državami.

Zaradi geološke zgodovine nastanka vodotokov ima Slovenija zelo pestro ihtiofavno. Večina rek se po Donavi steka v Črno morje, vode zahodne Slovenije pa v Jadransko morje. V ločenih povodjih so se tisočletja samostojno razvijale vrste, zato najdemo danes v povodjih zelo podobne, vendar genetsko različne vrste.

Ribe v slovenskih vodah ogrožajo različni dejavniki, predvsem uničevanje življenjskih okolij, vnašanje tujerodnih vrst in ustvarjanje preprek v vodotokih, ki preprečujejo selitev na drstišča. Renaturacije vodotokov so zato pomembne tudi za ohranjanje ihtiofavne, pri čemer naj omenimo dva projekta, ki jih ministrstvo sofinancira v okviru projektov EU Life Narava: na Muri in Cerkniškem jezeru, na dveh različnih tipih mokrišč z vrstami, pomembnimi tudi na evropski ravni. Vsekakor je naša dolžnost, da z ohranjanjem mokrišč in celostnim upravljanjem voda zagotovimo ohranjanje vodne favne in omogočimo trajnostno rabo teh virov.

Vir: http://www.mop.gov.si