Vetrič se z listjem poigrava, blag,
Skoz okno opazuje moj pogled ga vsak,
Skoz okno usmerjen, osamljen in tog
Le čaka in čaka nate odprtih rok.
………………
Podobe hitijo in se spremenijo v vilo,
Ki zagledam jo čez prozorno svilo.
In med belimi zidovi tam,
Prikažeš se, boginja omam.

In tvoj pogled me priklene nate,
Tvoja duša me popelje vate,
In melodija ljubezni, občutka svobode,
Popelje med lepe me, bele labode.

Občutek harmonije mi telo pretrese,
Polnega strasti me v nebo ponese,
In plavam in jadram v tihem vetru lahnem,
Ko kar naenkrat težak v globino pahnem.

Postanem ptica s sokoljim pogledom,
In tiho zajadram nad bodočim obedom.
Tiho nad skalo, obalo in morjem,
Tiho, da zmotim te ne pod obzorjem.

Lahno v tvoje naročje pristanem,
Pridružim pogledu se tvojem omamnem,
Ko sonce v morju temačnem ugaša,
Podoba zahaja in žalost prinaša.
………………
Sunek je vetra krepak in močan,
Za svileno zaveso se odkriva mi dan.
In veter poigrava se z listjem spet, blag,
Skoz okno opazuje pogled moj ga vsak.